Jedro

Ker je tudi spor o meji, če se meja ureja na podlagi močnejše pravice, vsebinsko spor o lastninski pravici, je treba v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje predvsem navedbe udeležencev, ugotoviti, ali je sporen potek meje in je sporna mejna površina zgolj posledica ali pa gre za spor o lastninski pravici na določeni površini in meja ni sporna. V slednjem primeru je treba nepravdni postopek ustaviti in postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: (1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom z dne 3. 5. 2010 ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), predlaga razveljavitev sklepa in zahteva povračilo vseh doslej nastalih stroškov. Navaja, da meja je sporna in ponovi navedbe iz predloga o tem, da je bila v letu 1985 s strani GU ukinjena parcela 540/1, k.o. X in pripojena k parceli 540/2, iste k.o.. V zvezi s tem je bila oškodovana, saj je bilo 51 m2 dejansko pripojenih k zemljišču parc. št. 538. Na skici je označila, kje meja poteka. Sodišče bi moralo N. P. pozvati v postopek kot udeleženko in to ne more biti razlog za zavrnitev zahteve.

(3.) Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel (primerjaj 19. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin - v nadaljevanju ZEN). Po 131. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) se v sodnem postopku za ureditev meje le-ta uredi, če je sporna. Sporna je meja predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte in trdi, da neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Za spor o meji je tako predvsem značilno, da izvira in nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve tega spornega zemljišča. V kolikor pa sicer potek meje ni sporen, pač pa je sporna lastninska pravica, gre za lastninski spor, ki se rešuje po pravilih pravdnega postopka. Ker je tudi spor o meji, če se meja ureja na podlagi močnejše pravice, vsebinsko spor o lastninski pravici, je potrebno zato v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje predvsem navedbe udeležencev, ugotoviti, ali je sporen potek meje in je sporna mejna površina zgolj posledica ali pa gre za spor o lastninski pravici na določeni površini in meja dejansko ni sporna. V slednjem primeru je potrebno nepravdni postopek ustaviti in postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka (17. člen ZNP).

(6.) V konkretnem primeru, kar je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je predlagateljica v predlogu sicer navedla, da je meja med parc. št. 540/2 in parc. št. 538, obe k.o. X. sporna, vendar pa ostale njene navedbe (tudi tiste, ki jih je dala na naroku) kažejo na to, da med predlagateljico in obema nasprotnima udeležencema ne gre za spor o poteku meje, ampak za spor glede tega, ali je določen del obstoječe parc. št. 538 (njen JZ del) last predlagateljice, saj naj bi po njenih trditvah šlo za (njeno) ukinjeno parcelo 540/1, k.o. X. Predlagateljica ni ne v predlogu, ne na naroku navedla, kje sama zatrjuje potek meje med parcelo 540/2 in 538, obe k.o. X in kje takšno mejo zatrjujeta nasprotna udeleženca. V spisu se tudi ne nahaja skica, v katero bi bila zatrjevana meja vrisana, kot trdi pritožnica v pritožbi. V kolikor pa ima slednja s tem v mislih prilogo A4 (kopija katastrskega načrta), pa je potrebno ugotoviti, da je na tem načrtu označena zgolj zatrjevana lokacija ukinjene parcele 540/1, k.o. X. Tudi nasprotna udeleženca nista trdila, da je meja sporna, pač pa, da do napake v katastru ni prišlo in da se je ukinjena parcela 540/1 nahajala na JZ delu sedanje parcele 540/2, k.o. X. (7.) Sodišče prve stopnje je glede na navedeno ravnalo pravilno, ko je, upoštevajoč pri tem 17. člen ZNP, nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da se bo po pravnomočnosti takšne odločitve postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Pritožbo je bilo posledično, saj niso bile ugotovljene niti kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(8.) Ker po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače, sem pa sodijo tudi stroški zastopanja v pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče (neupoštevaje pri tem uspeh oziroma neuspeh v pritožbenem postopku) odločilo, da pritožnica pritožbene stroške nosi sama. Do povračila takse za pritožbo, ki bi sodila med skupne stroške postopka, pa zaradi neuspeha s pritožbo ni upravičena (154 in 165. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).