Jedro

Ker obsojenec ni bil navzoč na glavni obravnavi, je bila dolžnost sodišča, da obsojencu pošlje prepis izreka sodbe s pravnim poukom o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe (1. odstavek 362. člena ZKP).

Izrek

Zahtevi zagovornika obsojenega J.F. za varstvo zakonitosti se ugodi in se razveljavi končna odredba o pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 13.1.2003 ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici je bil J.F. spoznan za krivega kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po 1. odstavku 329. člena KZ ter mu je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.

Obsojenčev zagovornik, odvetnik I.M. s P., je dne 11.3.2003 vložil zoper navedeno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej je uveljavil, da je obsojenec dobil vabilo na glavno obravnavo v skrajšanem postopku, razpisano za dne 13.1.2003, vendar je dne 11.12.2002 s priporočeno pošiljko na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naslovil dopis, v katerem je prosil za prestavitev glavne obravnave na kasnejši datum, ker se je zaradi šolanja v tujini ni mogel udeležiti. Kljub obsojenčevemu zaprosilu je bila glavna obravnava dne 13.1.2003 opravljena in je sodišče izreklo izpodbijano sodbo. Po mnenju zagovornika niso bili izpolnjeni pogoji za glavno obravnavo po 442. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj je bila navzočnost in zaslišanje obsojenca nujna. Obsojencu tudi ni bila dana možnost, da bi napovedal pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Obsojenec kot prava neuka stranka se ni pozanimal o izidu postopka, saj je bil vse do prejema izpodbijane sodbe prepričan, da se postopek sploh še ni začel in da glavne obravnave dne 13.1.2003 sploh ni bilo.

V odgovoru na zahtevo je vrhovna državna tožilka B.B. menila, da kršitev 1. odstavka 442. člena ZKP ni podana, da pa je bila obsojencu kratena pravica do pritožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Kljub obsojenčevemu predlogu, da sodišče glavno obravnavo preloži, kršitev 1. odstavka 442. člena ZKP ni podana, kot to uveljavlja obsojenčev zagovornik. Sodišče je imelo namreč v 1. odstavku 442. člena pooblastilo, da je lahko opravilo obravnavo v obsojenčevi odsotnosti, ker je bil ta na obravnavo v redu povabljen, njegova prisotnost ni bila nujna in je bil pred tem že zaslišan (listovna št. 29-33 kazenskega spisa). Sodišče ni dolžno ugoditi predlogu za preložitev glavne obravnave, če oceni, da ta ni utemeljen.

V zahtevi za varstvo zakonitosti pa obsojenčev zagovornik utemeljeno uveljavlja, da obsojencu ni bila dana možnost napovedi pritožbe zoper izpodbijano sodbo. V času sojenja na prvi stopnji je bilo v 2. odstavku 288. člena sicer določeno, da sodišče v vabilu obtožencu na glavno obravnavo posebej navede, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Takšno vabilo je obsojenec tudi prejel. V 1. odstavku 362. člena je določeno, da po razglasitvi sodbe predsednik senata pouči stranke, torej tudi obdolženca o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Iz pravilne razlage te določbe sledi, da je takšen pravni pouk možen le, če je obdolženec prisoten na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi obsojeni J.F. ni bil navzoč na glavni obravnavi, zato je bila dolžnost sodišča, da obsojencu pošlje prepis izreka sodbe s pravnim poukom iz 1. odstavka 362. člena ZKP. Takšna pravilna sodna praksa je bila s spremembami in dopolnitvami ZKP v novem 3. odstavku 362. člena tudi uzakonjena (Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13.6.2003).

Vrhovno sodišče je torej zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in v skladu z določbo 426. člena ZKP odredbo o pravnomočnosti izpodbijane sodbe razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo na tej podlagi obsojenemu J.F. poslalo prepis izreka izpodbijane sodbe s pravnim poukom iz 1. odstavka 362. člena ZKP in mu tako omogočilo možnost pritožbe.