Uporaba kamer v vozilih Tesla

Datum

04.08.2026

Številka

07120-1/2026/359

Kategorije

Informacijski posameznika, Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe kamer z možnostjo snemanja prometa v vozilih Tesla.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uporaba kamer za snemanje prometa po mnenju IP praviloma splošno ni dovoljena, saj za njihovo uporabo ni zagotovljena nobena izmed pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Izjemoma bi morda lahko (za zasebni sektor) v poštev prišla točka (f) omenjenega člena, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita, kadar je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka. V nadaljevanju IP zato podaja splošna pojasnila, na podlagi katerih lahko tisti, ki podatke obdeluje, ugotavlja skladnost svojega ravnanja s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno; v konkretnem primeru pa zlasti številka registrske tablice, saj je IP že večkrat poudaril, da je treba registrske številke avtomobilov že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika – fizične osebe, obravnavati kot osebne podatke). Torej, če bi bila ločljivost posnetkov dovolj velika in bi bilo posameznike na njih mogoče prepoznati oziroma določiti, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor pa posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetkih ne bi nahajal določen ali določljiv posameznik.

IP pojasnjuje, da je videonadzor na javnih površinah urejen v 80. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne ali utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenom ni mogoče doseči  z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Vendar pa je 80. člen ZVOP-2 aplikativen zgolj v primerih, ko obdelava temelji na točkah c) – zakon in e) - opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Le v sklopu teh dveh pravnih podlag namreč nacionalna zakonodaja zahteve za obdelavo lahko podrobneje razčleni in za obdelavo predpiše dodatne pogoje. Ker v konkretnem primeru ne gre za uporabo ene od teh pravnih podlag, bi bilo opisano snemanje lahko zakonito le pod pogojem, da bi se ob tem upoštevale vse relevantne določbe Splošne uredbe in ZVOP-2.

IP nadalje pojasnjuje, da je v zvezi z uporabo t.i. »dash kamer« (v konkretnem primeru sicer najverjetneje ne gre za uporabo tovrstnih kamer, ampak z vidika varstva osebnih podatkov IP ne vidi razlike) že izdal nekaj mnenj, kjer so podrobno opisani vsi vidiki obdelave osebnih podatkov na ta način. IP vam priporoča, da se seznanite z vsebino teh mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP, npr.:

https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a64135c6d

https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/vgradnja-dashboard-kamere

Iz teh mnenj izhaja, da uporaba tovrstnih kamer po mnenju IP praviloma splošno ni dovoljena, saj za njihovo uporabo ni zagotovljena nobena izmed pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Izjemoma bi morda lahko (za zasebni sektor) v poštev prišla točka (f) omenjenega člena, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita, kadar je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP posebej poudarja, da mora za zagotovitev omenjene pravne podlage upravljavec utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z obdelavo (v konkretnem primeru torej s snemanjem iz avtomobila) zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov, ki so predmet obdelave (v konkretnem primeru torej vsi udeleženci v prometu). Tehtanje se opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva zlasti, da se istega zakonitega interesa ne da doseči z milejšimi sredstvi in da je poseg v pravice in svoboščine posameznikov sorazmeren glede na pomen zakonitega interesa, ki se zasleduje – torej le v posebej utemeljenih primerih. Pogoj za uporabo te pravne podlage je torej izvedba dokumentirane utemeljitve prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem upravljavci izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih). Izkazati je torej treba, da glede na naravo obdelave, rok hrambe, ukrepe za obvladovanje tveganj  itd. interesi upravljavca pretehtajo nad interesi posnetih posameznikov

Ob tem IP posebej opozarja tudi na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru. IP je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo težko sprejeti, da bi tudi kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za primer morebitne prometne nesreče, prestale test sorazmernosti v odnosu do preostalih udeležencev v prometu.  Drugi udeleženci prometa imajo namreč vsekakor upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe v prometu na javni cesti ne bodo posneti.

IP nadalje poudarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Upravljavec je tako dolžan posamezniku, na čigar se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, ki so določeni v 13. členu Splošne uredbe. Skladno z omenjeno določbo je dolžan upravljavec v primeru, kadar so bili osebni podatki  pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, le-temu takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotoviti naslednje informacije:

(a)identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e)uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, kadar obstajajo;

(f)kadar je ustrezno, informacije o tem, da namerava upravljavec prenesti osebne podatke uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ter o obstoju ali neobstoju sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo;

(g)tudi nekatere druge informacije, opredeljene v drugem odstavku istega člena.

Dodatno drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe zahteva med drugim tudi zagotovitev informacij o roku hrambe, obstoju pravic posameznika in možnosti pritožbe nadzornemu organu. Informacije se posamezniku dajo na način, določen v 12. členu Splošne uredbe. Opisana obveznost informiranja posameznika odpade le izjemoma, in sicer takrat, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije.

Iz navedenega izhaja, da je posamezniku torej treba ob pridobitvi njegovih osebnih podatkov zagotoviti navedene informacije o obdelavi osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi torej morali udeležencem v prometu (ob obstoju ustrezne pravne podlage za njihovo snemanje, katere obstoj je na podlagi informacij iz vašega zaprosila za mnenje ter zgoraj navedenih pojasnil le malo verjeten) zagotoviti  navedene informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov.

IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kršitev določb druge področne zakonodaje, npr. določbe 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23, 107/24 – odl. US), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Posameznik, ki meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Prav tako IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali je uporaba konkretne rešitve skladna s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno vedno na upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka