Jedro

Sodišče prve stopnje je torej pravilno ovrednotilo spremenjene okoliščine (mnenje CSD glede prehoda meje nasprotnega udeleženca z otrokom, ni bilo več poročil/informacij, da bi nasprotni udeleženec kršil začasno odredbo glede prehoda državne meje z otrokom, večletno stalno bivanje nasprotnega udeleženca v Sloveniji, ipd.) in obstoj nevarnosti, da bo nasprotni udeleženec (znova) samovoljno odpeljal otroka v tujino. Začasna odredba je imela tudi "odvračilno sankcijo", da odvrne nasprotnega udeleženca od ponovitve istovrstne kršitve, s katero je v preteklosti že ogrozil otrokov uspešen osebnostni razvoj.

Izrek

I.Pritožbi z dne 13. 5. 2025 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

1.v IX. tč. izreka spremeni tako, da odločitev, ki se glasi: "Predlogu nasprotnega udeleženca z dne 24. 1. 2025 se delno ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Z 10/2022 z dne 1. 9. 2022 v I. tč. izreka spremeni tako, da se nasprotnemu udeležencu A. A., EMŠO: ..., B. 1, C. prepoveduje prehod državne meje z mladoletno D. A., EMŠO: ..., E., F. le če nima vsakokratnega pisnega soglasja matere - predlagateljice G. A., EMŠO: ..., E., F. S pisnim soglasjem predlagateljice lahko nasprotni udeleženec z otrokom prehaja državno mejo." preneha veljati z izdajo tega sklepa pritožbenega sodišča.

2.v X. tč. izreka razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V preostalem delu se pritožba z dne 13. 5. 2025 zavrne ter se v izpodbijanem a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (VI., VII. in VIII. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožba z dne 3. 6. 2025 se zavrne ter se v izpodbijanem delu (II., III. in IV. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zakonska zveza udeležencev razveže (I), da se mladoletna hči udeležencev D. A., rojena ... 2020 dodeli v vzgojo in varstvo ter oskrbo predlagateljici - materi (II), da stiki otroka z nasprotnim udeležencem potekajo:

-vsak drugi vikend od četrtka popoldne, ko nasprotni udeleženec prevzame otroka v vrtcu oziroma pozneje v šoli, do torka zjutraj, ko pripelje otroka v vrtec oziroma šolo,

-izmenično med božično-novoletnimi prazniki,

-otrok preživi z nasprotnim udeležencem polovico jesenskih, zimskih, prvomajskih in poletnih počitnic, pri čemer se o natančnem terminu udeleženca sproti dogovarjata,

-otrok ima z vsakim od staršev, pri katerem se takrat ne nahaja, telefonski oziroma video klic, in sicer ob petkih od 18.30 do 19.00, če se udeleženca ne dogovorita drugače (III),

-da je nasprotni udeleženec dolžan od 1. 5. 2025 dalje plačevati za preživljanje otroka mesečno preživnino v višini 150,00 EUR na bančni račun predlagateljice, pri čemer je mesečne preživnine zapadle do pravnomočnosti te sodne odločbe dolžan plačati v roku petnajstih dni, v bodoče dospevajoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v zneskih, določenih s tem sklepom, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, nato pa valorizirano skladno s sklepom Vlade RS in po vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nezapadlosti posamezne mesečne preživnine dalje do plačila (IV), da se zavrne predlog predlagateljice z dne 8. 9. 2022 za omejitev starševske skrbi nasprotnemu udeležencu na način, da se mu prepove prehajanje državne meje z otrokom (V), da se zavrne kot neutemeljen ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi II N 205/2022-9 z dne 14. 9. 2022 (VI), da se zavrne predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe o stikih z dne 17. 4. 2024 (VII), da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca z dne 24. 1. 2025, da se odpravi sklep II N 205/2022 z dne 14. 9. 2022 (VIII), da se delno ugodi predlogu nasprotnega udeleženca z dne 24. 1. 2025 in se sklep sodišča prve stopnje Z 10/2022 z dne 1. 9. 2022 v I. tč. delno odpravi na način, da se nasprotnemu udeležencu začasno do pravnomočnega zaključka te nepravdne zadeve prepoveduje prehod državne meje z otrokom le, če nima vsakokratnega pisnega soglasja predlagateljice - s pisnim soglasjem predlagateljice pa nasprotni udeleženec lahko prehaja mejo z otrokom (IX) in da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (X).

Povzetek dosedanjega postopka

2.Predlagateljica je v predlogu z dne 30. 8. 2022 predlagala, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo ter da se nasprotnemu udeležencu prepove prehajanje meje z otrokom. Sodišče prve stopnje je s sklepom Z 10/2022 z dne 1. 9. 2022 predlogu delno ugodilo in odločilo, da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje prehod državne meje z otrokom do pravnomočnega zaključka tega postopka o varstvu in vzgoji ter stikih in preživljanju otroka, da mora predlagateljica v roku sedmih dni od izdaje začasne odredbe predlagati uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o varstvu in vzgoji ter stikih in preživljanju otroka, da se zavrne predlog, da se otrok začasno dodeli v varstvo in vzgojo predlagateljici. Po izdaji sklepa se je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec brez soglasja predlagateljice (že) odpeljal otroka v Anglijo, zato je predlagateljica zaradi spremenjenih razmer vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe, da se otrok začasno zaupa njej v varstvo in vzgojo. Predlogu je sodišče prve stopnje s sklepom II N 205/2022 z dne 14. 9. 2022 ugodilo. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je v sklepu ugotovilo, da je nasprotni udeleženec 30. 8. 2022 na igrišču v bližini CSD H. izvajal stik z otrokom ob prisotnosti strokovne delavke CSD, pri tem pa izkoristil nepozornost strokovne delavke in otroka odpeljal neznano kam, da je strokovna delavka CSD nasprotnega udeleženca nemudoma poklicala, vendar je klic prekinil, poslal pa ji je sporočilo, da ga pokliče kasneje, da se na ponovne klice predlagatelj ni odzval, da je bila v nadaljnjih klicih telefonska številka nasprotnega udeleženca nedosegljiva, da je (zato) socialna delavka ob 13.50 poklicala policijo in podala prijavo, da je 1. 9. 2022 nasprotni udeleženec poslal predlagateljici elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da je v Veliki Britaniji, da je nasprotni udeleženec vrnil otroka v Slovenijo šele na podlagi sodbe angleškega sodišča z dne 7. 12. 2022 po izvedenem postopku, ki se je vodil na zahtevo predlagateljice po določbah Haaške konvencije, da je angleško sodišče nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora otroka vrniti predlagateljici do 12. 12. 2022 in da se po vrnitvi otroka predlagateljici v družinski zadevi odloča pod jurisdikcijo Republike Slovenije, da se je nasprotni udeleženec 20. 12. 2022 vrnil v Slovenijo, kjer še vedno živi v C., da sta udeleženca na naroku 4. 1. 2023 sklenila začasni dogovor, da do naslednjega naroka otrok preživi pri vsakem udeležencu po teden dni, na naroku 24. 1. 2023 pa sta sklenila začasno sodno poravnavo, da je otrok pri vsakem od udeležencev po teden dni z menjavo ob ponedeljkih, da se je ta dogovor izvajal ves čas do zaključka sojenja pred sodiščem prve stopnje.

Povzetek pritožbenih navedb iz pritožbe z dne 13. 5. 2025

3.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se odpravi začasna odredba o začasni dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo predlagateljici ter da je le delno ugodilo predlogu, da se odpravi začasna odredba o prepovedi prehajanja meje nasprotnega udeleženca z otrokom, ter da je zmotna tudi odločitev o stroških postopka, zato s pritožbo izpodbija VI., VII., IX. in X. tč. sklepa.

4.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi tako, da spremeni: VI. tč. sklepa tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 14. 9. 2022 ugodi in izpodbijano začasno odredbo odpravi, VII. tč. sklepa tako, da predlogu nasprotnega udeleženca z dne 24. 1. 2025 ugodi in odpravi sklep z dne 14. 9. 2022 o začasni dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo predlagateljici, IX. tč. sklepa tako, da se ugodi predlogu nasprotnega udeleženca z dne 24. 1. 2025 za odpravo sklepa z dne 14. 9. 2022 in se odpravi prepoved prehajanja meje nasprotnega udeleženca z otrokom, X. tč. sklepa pa tako, da se odloči, da vsak udeleženec krije svoje stroške zastopanja, skupne stroške postopka, s strani nasprotnega udeleženca založene stroške sodnega tolmača in izvedenca, pa krije vsak udeleženec do 1/2.

5.Nasprotni udeleženec je 24. 1. 2025 že drugič predlagal odpravo prepovedi prehajanja meje z otrokom. Sodišče prve stopnje je prejelo izvedensko mnenje izvedenke I. I., glede katerega je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cp 1657/2024 z dne 22. 10. 2024, s katerim je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca, s katero je izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog o odpravi prepovedi prehajanja meje z otrokom, zapisalo, da je ključno za odločanje o odpravi prepovedi, s tem, da je CSD H. v prvotnem in dodatnem mnenju navedel, da odpravo prepovedi načeloma podpira, da pa se mora o tem izreči izvedenka. Kot povzema sodišče v sklepu, je izvedenka pojasnila, da bo med udeležencema vedno obstajala bojazen, da bi nasprotni udeleženec ponovno eskaliral, ko bodo vsi sodni postopki končani. Preventiva, ki po mnenju izvedenke to preprečuje, je, da ima predlagateljica skrbništvo in večji del stikov z otrokom. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo, da tveganje obstaja in ga ni mogoče v celoti preprečiti, ker nasprotni udeleženec izvaja stike z otrokom nenadzorovano in lahko teoretično otroka odpelje v tujino kadarkoli. Nasprotni udeleženec nima namena otroka protipravno odpeljati v tujino in tega ne bo storil. Skrb izvedenke in sodišča je torej odveč. V celoti so odpadli oziroma so se spremenili razlogi v korist nasprotnega udeleženca (vključenost v socialno okolje, nezaupanje v organe, ipd.). Nasprotni udeleženec je predložil mnenje španske izvedenke, ki je dala pomembne zaključke glede dobrih starševskih kapacitet nasprotnega udeleženca. V izogib ponavljanju se nasprotni udeleženec sklicuje na svoj predlog, s tem, da se sodišče glede spremenjenih okoliščin v sklepu ni opredelilo, zato odločitev v tem delu ne vsebuje presoje največje koristi otroka. Odločitev je kontradiktorna in nelogična. Če je sodišče presodilo, da interesi nasprotnega udeleženca in otroka za normalno življenje, ki vključuje potovanja v tujino, prevladajo, potem ni logike, da sodišče s tem ukrepom odlaša do pravnomočne odločitve. Sodišče v sklepu ni pojasnilo, kaj se bo od izdaje izpodbijanega sklepa do pravnomočne odločitve spremenilo, da odprava prepovedi prehajanja meje ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni možna, s tem, da ostaja v veljavi sklep, da je otrok v začasnem varstvu in vzgoji pri predlagateljici. Izvedenka je pojasnila, da ima predlagateljica varstvo in vzgojo otroka, kar predstavlja varovalni dejavnik oziroma preventivo pred morebitno eskalacijo nasprotnega udeleženca. Sklep v tem delu nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Položaj pred pravnomočnostjo končnega sklepa in po pravnomočnosti je identičen, zato ni razloga za to, da se nasprotnemu udeležencu in otroku vsaj eno leto, kolikor bo trajal pritožbeni postopek, onemogoča obisk starih staršev v Španiji. Glede na dosedanja dogajanja, ko je predlagateljica nasprotnemu udeležencu večkrat dejala, da bo dovolila obisk babice v Španiji, a si je nato premislila, je po oceni nasprotnega udeleženca zelo verjetno, da vse do pravnomočnosti končnega sklepa, s katerim se prepoved prehajanja meje odpravlja, ne bo mogel potovati v tujino z otrokom, kar je v otrokovo korist. Že nekaj dni po prejemu izpodbijanega sklepa, je predlagateljica skušala vplivati na nasprotnega udeleženca, s tem, da mu je predlagala, da se ne pritoži zoper odločitev o glavni stvari, če želi potovati z otrokom v Španijo. Tudi njena pretekla ravnanja potrjujejo, da se predlagateljica hitro premisli.

6.Obrazložitev sodišča o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca z dne 14. 9. 2022 glede začasne odredbe o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici ne dosega standarda obrazloženosti odločbe. Sodišče svojo odločitev obrazloži z enim stavkom in se ne opredeli do argumentov nasprotnega udeleženca iz ugovora. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je ustavna pravica, ki izhaja iz 22. člena Ustave. Sklepa se zato v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je v zvezi z začasnim zaupanjem otroka v varstvo in vzgojo materi zavrnilo tudi predlog nasprotnega udeleženca z dne 24. 1. 2025 za odpravo te začasne odredbe. Nasprotni udeleženec je podrobno pojasnil, zakaj ukrep ni več potreben in ga je treba odpraviti, sodišče pa se do teh argumentov v sklepu ni opredelilo. Zgolj dejstvo, da je sodišče s končno odločbo dodelilo otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici, ne pomeni samo po sebi, da mora začasna odredba ostati v veljavi do pravnomočnosti.

7.Sodišče ni odločilo o skupnih stroških postopka, ki jih je ves čas postopka plačeval le nasprotni udeleženec. Sklep v tem delu nima razlogov. Te stroške sta dolžna nositi oba udeleženca, zato je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu polovico teh stroškov.

Povzetek pritožbenih navedb iz pritožbe z dne 3. 6. 2025

8.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in da II., III. in IV. tč. sklepa spremeni tako, da se otrok zaupa v skupno varstvo in vzgojo udeležencema, da otrok preživi izmenjujoče vsak teden pri enem izmed staršev, pri čemer predaje potekajo ob ponedeljkih, ko en starš zjutraj otroka odpelje v vrtec (kasneje šolo), drugi starš pa ga tam prevzame, v tednih, ko vrtca (šole) ni, poteka predaja v nedeljo do 18.00 na domu tistega starša, pri katerem je bil otrok pretekli teden, poletne in medletne tedenske počitnice otrok preživi pri vsakem izmed staršev polovico časa, glede na dogovor med staršema, otrok pa ima s staršem, pri katerem se takrat ne nahaja, telefonski oziroma video klic in sicer ob torkih in petkih od 18.30 do 19.00, če se udeleženca ne dogovorita drugače, da se predlagateljici določi preživninska obveznost v višini 150,00 EUR in nasprotnemu udeležencu v višini 150,00 EUR, da po izravnavi preživninskih obveznosti, starša drug drugemu nista dolžna plačevati finančne izravnave preživnine. Nasprotni udeleženec podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

9.Sodišče se je podrobno opredelilo glede manj ugodnih osebnostnih značilnostih nasprotnega udeleženca, ni pa obravnavalo osebnostnih značilnosti predlagateljice in njihovega vpliva na izvajanje varstva in vzgoje otroka, ki so zelo pomembne za presojo koristi otroka.

10.Sodišče ni pridobilo mnenja CSD J., čeprav je nasprotni udeleženec tak dokazni predlog dal na na zadnjem naroku. CSD J. udeležencema intenzivno pomaga v komunikaciji in reševanju konfliktov. Sodišče tudi ni opravilo poizvedb pri socialnem inšpektoratu glede inšpekcijskega nadzora in ugotovljenih nepravilnosti pri delu CSD H. Čeprav se sodišče ne opira na mnenja CSD H., so ta mnenja še vedno v spisu, z njimi sta se seznanili izvedenki, zato tako postopanje sodišče ni bilo pravilno. Če bi sodišče opravilo poizvedbe pri inšpektoratu, bi ugotovilo, da je bilo delovanje CSD H. nestrokovno.

11.Izvedenka I. I. se pred pripravo mnenja ne bi smela seznaniti z mnenji CSD, za katere je inšpektorat ugotovil, da so plod pristranskega delovanja CSD H., prav tako ne z nestrokovnim mnenjem prve izvedenke K. K., kateri tudi sodišče ni poklonilo vere, o tem pa je pisal tudi L. L. v svojem mnenju. Sodišče tudi ni pravilno presodilo vprašanja pristranskosti izvedenke glede na izpostavljeni konflikt med L. L., ki ga je angažiral nasprotni udeleženec, in Zbornico kliničnih psihologov.

12.Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog nasprotnega udeleženca, da sodišče pozove izvedenko I. I., da udeležencem razkrije kvantitativne numerične rezultate testiranj udeležencev in da te podatke deli s špansko izvedenko, ki je za nasprotnega udeleženca izdelala mnenje.

13.Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, ki bi govoril španski jezik. Nasprotni udeleženec je tak predlog dal že pred postavitvijo izvedenke I. I., sodišče pa ni pojasnilo razlogov, zaradi česar predlogu ni sledilo.

14.Španščina je materni jezik nasprotnega udeleženca in otroka, zato bi bilo treba testiranja nasprotnega udeleženca in otroka ter opazovanje interakcij med njima izvesti v njunem maternem jeziku. Ugotovitve sodišča, da je nasprotni udeleženec profesor angleščine, da ta jezik strokovno obvlada, so zmotne. Nasprotni udeleženec ni profesor angleščine, ampak profesor španščine, gre torej za napačno dejansko ugotovitev, na kateri temelji odločitev o zavrnitvi izvedbe predlaganega dokaza. Nasprotni udeleženec je izključno iz razloga, ker je tujec in ne govori slovensko, postavljen v bistveno slabši položaj v predmetnem postopku. Tudi otrok je bil prikrajšan za izvedbo psihološkega pregleda s pogovorom v svojem maternem jeziku.

15.Navedba izvedenke, da je primarno ocenjevala neverbalno komunikacijo, je kontradiktorna ugotovitvam izvedenke v mnenju, da je nasprotni udeleženec dajal pogosto navodila otroku, zato ni jasno, kako je lahko izvedenka kaj takega razbrala iz neverbalne komunikacije.

16.Pojasnilo izvedenke, da ima nekaj osnovnega znanja španskega jezika, je neprepričljiva, kar dokazuje tudi napačen zapis edine besede v španščini iz izvedenskega mnenja.

17.Izvedenka je pojasnila, da so testiranja zanesljiv in objektiven vir informacij, ni pa razkrila podatkov, na podlagi katerih bi lahko nasprotni udeleženec preizkusil točnost njenih ugotovitev. Sodišče navaja, da posredovanje rezultatov testiranj laikom ne bi nič pomagalo in navaja, da pri izvedenskem mnenju niso pomembni le rezultati testiranj, temveč tudi eksploracija in drugi elementi klinično psihološke preiskave. Te ugotovitve sodišča v ničemer ne zmanjšajo pomena dokaznega predloga nasprotnega udeleženca. Ker so določene ugotovitve izvedenke neugodne za nasprotnega udeleženca, se je želel nasprotni udeleženec prepričati, ali rezultati testov, ki jih je opravila izvedenka, dejansko potrjujejo njene zaključke.

18.Dvom v pravilnost rezultatov in njihove interpretacije se je pri nasprotnem udeležencu pojavil tudi zaradi jezikovnega in kulturnega konteksta. Nasprotni udeleženec je državljan Španije, kjer je odraščal, izhaja iz španskega kulturnega okolja, zato bi se psihološki testi morali izvajati v maternem jeziku udeleženca, hkrati pa bi morali biti prilagojeni na špansko kulturno okolje. Nasprotni udeleženec je zahteval predložitev rezultatov testiranj, ker je zasebno pridobil mnenje španske izvedenke, ki je pokazalo drugačne rezultate, kot jih je ugotovila izvedenka v tem postopku. Zasebno mnenje nima enake dokazne vrednosti kot mnenje, ki ga pridobi sodišče, zato je nasprotni udeleženec sodišču predlagal, da angažira špansko govorečega izvedenca, da bodo rezultati zanesljivi. Nasprotni udeleženec je z mnenjem španske izvedenke klinične psihologije demonstriral, da obstaja dvom v pravilnost ugotovitev izvedenke I. I., ker so rezultati španskega mnenja precej drugačni, zato je zahteval, da izvedenka razkrije rezultate svojih testov, da se lahko preveri pravilnost njene interpretacije rezultatov. Navedba sodišča, da rezultati testov laikom ne bi nič pomagali, je neumestna. Rezultatov ne bi presojal nasprotni udeleženec kot laik na tem področju, temveč bi pritegnil pomoč kvalificiranega strokovnjaka, ki bi lahko te ugotovitve preveril.

19.Sodišče je zmotno verjelo izvedenki, da otroka ni spraševala o tem, pri katerem staršu bi raje živel. Otrok je v interakcijah z novimi ljudmi zadržan in v taki situaciji nikoli ne bi spontano začel govoriti o tem, pri katerem staršu bi raje živel, ker otrok tudi ni razumel, zakaj se je izvedenski pregled odvijal.

20.Presoja sodišča, da skupno varstvo in vzgoja nista primerna oblika, je zmotna. Sodišče je ugotovilo, da sta udeleženca primerna starša, da izvedenka pri nobenem ni ugotovila hujših odstopanj na področju duševnega zdravja, da je pri obeh ugotovila sposobnost zadovoljevanja potreb otroka in da je otrok na oba starša močno navezan. Bistveni razlog sodišča za dodelitev otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici je v tem, da med udeležencema ni enakovrednega položaja, da obstaja nesorazmerje moči med njima, da je predlagateljica osebnostno podredljiva oseba in se težje postavi zase, da je nasprotni udeleženec osebnostno močnejši in da ob sporih med udeležencema njegovo stališče pogosto prevlada. Če tako nesorazmerje obstaja, bi moralo sodišče razmerje med udeležencema in njune osebnostne lastnosti pogledati z obeh plati in presoditi, kako bi ta dinamika med staršema dejansko vplivala na skupno varstvo in vzgojo ter kakšen režim bi bil otroku najbolj v korist.

21.Izvedenka je ugotovila, da ima predlagateljica določene depresivne in odvisnostne osebnostne poteze, submisivno vlogo zaradi strahu pred zapustitvijo ter manjko zdrave življenjske borbenosti. Predlagateljica je torej bolj podredljiva ne le v razmerju z nasprotnim udeležencem marveč v medčloveških odnosih. Gre za osebnostno značilnost predlagateljice in nanjo nasprotni udeleženec nima vpliva. Ni logično, da bi bil nasprotni udeleženec prikrajšan za pravico do varstva in vzgoje otroka, ker je predlagateljica preveč podredljiva in se osebnostno močnejšemu nasprotnemu udeležencu občasno podredi. Dodelitev varstva in vzgoje otroka predlagateljici zaradi domnevnega neravnotežja v odnosu med udeležencema nima zveze s koristjo otroka. Nasprotni udeleženec je oseba, ki v odnosih teži k premisleku, razpravi in iskanju argumentirane skupne rešitve, še posebej pri tako pomembnih vprašanjih, kot je vzgoja otroka. Nasprotni udeleženec ne zavrača stališč predlagateljice in ne pričakuje, da se bo predlagateljica njemu podredila. Odgovorno starševstvo terja odprt dialog, da se soočita mnenji staršev, da se sprejme najboljša odločitev za otroka. Dinamika med staršema ne opravičuje izključnega varstva in vzgoje predlagateljice. Starša sta že pokazala, da sta zmožna sodelovati v dobrobit otroka, dogovorila sta se glede vrtca, ki ga obiskuje otrok, otroka sta vključila v obravnavo pri logopedu, vključila sta se v mediacijo pri CSD J.

22.Sodišče v sklepu navaja, da nasprotnemu udeležencu z odločitvijo ni odvzeta starševska skrb, da bo še vedno lahko soodločal o najpomembnejših vprašanjih, povezanih z otrokom, kar pa nasprotnemu udeležencu ne zadošča, ker je sprejemanje vsakodnevnih odločitev in vzgoja otroka tisto, kar je bistvo starševstva. Nasprotni udeleženec želi biti v prihodnosti vključen v otrokov vsakdan. Nasprotni udeleženec je do razhoda udeležencev večinoma časa skrbel za otroka zaradi delovnih obveznosti predlagateljice in njenih težav z zdravjem, tekom trajanja tega postopka pa sta udeleženca skrbela za otroka na podlagi začasne sodne poravnave, na podlagi katere je otrok preživel izmenično en teden pri vsakem izmed staršev. Večletna praksa je pokazala, da tak režim deluje, ker se otrok tako intelektualno, kot čustveno in fiziološko dobro razvija in normalno funkcionira, kar ugotavlja tudi izvedenka. Otrok se je v šestih letih svojega življenja navadil na določen režim in na prisotnost nasprotnega udeleženca v njegovem vsakdanjem življenju. K urejanju starševskih razmerij je treba pristopiti z določeno mero zdravega razuma. Če otroku nekaj ustreza, se dobro razvija in nima težav, potem ni razlogov za uvajanje drastičnih sprememb.

23.Izvedenka pri nobenem od staršev ni zaznala osebnostnih značilnosti, ki bi predstavljale oviro za izvajanje varstva in vzgoje ali bi kazale na to, da kateri izmed staršev za izvajanje varstva in vzgoje ni primeren. Manj ugodne osebnostne značilnosti nasprotnega udeleženca, ki mu jih pripisuje izvedenka, teh ugotovitev nasprotni udeleženec sicer ne sprejema, nimajo odločilnega pomena pri odločanju o varstvu in vzgoji otroka. Ugotovitve izvedenke, da ima nasprotni udeleženec obsesivne kompulzivne osebnostne lastnosti, ne vplivajo na njegovo zmožnost izvajanja starševskih nalog. Oba udeleženca imata pravico sodelovati pri varstvu in vzgoji otroka, omejitev te pravice nasprotnemu udeležencu zato pretirano posega v njegove pravice. Osebnostne značilnosti predlagateljice lahko negativno vplivajo na otrokov razvoj in na vzgojo, posebej glede nedoslednosti pri postavljanju mej in s pretirano popustljivostjo ali podredljivostjo. Nasprotni udeleženec je na tovrstne težave predlagateljice opozoril v pripombah na izvedensko mnenje, kjer je navedel, da predlagatelica otroku težko postavi meje, prav tako, da ima otrok težave s spanjem, kadar je pri predlagateljici. Do teh dejstev se sodišče v sklepu ni opredelilo. Sodišče se s temi negativnimi osebnostnimi značilnostmi predlagateljice ni ukvarjalo. Pri nasprotnem udeležencu je podana večja odločnost, kar je lahko protiutež predlagateljičini negotovosti, kar je pomembna okoliščina pri otrokovem razvoju. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo otrok deležen permisivne vzgoje.

24.Obstaja bojazen, da bo predlagateljica moč, ki jo bo pridobila z izključnim skrbništvom nad otrokom, uporabila na napačen način. Ta bojazen je realna, saj je otroku dejala, da je oče grozen do nje, nasprotnemu udeležencu pa je povedala, da ne bo dober oče otroku. Ta bojazen potrjuje tudi njen predlog glede izvajanja stikov med otrokom in nasprotnim udeležencem, ko je kljub sodni poravnavi predlagala tekom postopka, da bi stiki otroka z nasprotnim udeležencem potekali le dvakrat tedensko po dve uri. Taka sprememba bi glede na mnenje izvedenke, lahko pri otroku povzročila travmatiziranost, na kar se predlagateljica ne ozira. Obstaja tudi nevarnost odtujevanja otroka od nasprotnega udeleženca, ker se predlagateljica ne zaveda pomembnosti stikov med otrokom in nasprotnim udeležencem.

25.Glede na navedeno je nepravilna odločitev glede stikov, ker so se zadnji dve leti stiki izvajali po načelu enakomerne delitve časa, ki ga je otrok preživel z vsakim udeležencem - otrokov razvoj pa je uspešen.

26.Nasprotni udeleženec je v postopku pojasnil, da Vrtec M. za otroka ni bil primeren, kar sta ugotovila oba starša, ker se otrok v vrtcu ni počutil dobro in ga je odklanjal, zato sta se sporazumno odločila za izpis in iskanju bolj ustrezne rešitve. Pri urejanju te problematike se je pokazala predlagateljičina manj ugodna osebnostna lastnost - podredljivost in izogibanje konfrontacijam, ker je moral vse neprijetne stvari in komunikacije z vrtcem opraviti nasprotni udeleženec, ker predlagateljica ni želela konfrontacije. Nasprotni udeleženec je zato v očeh vrtca izpadel kot problematičen. Mnenje vrtca zato ni skladno z dejanskim stanjem. Te okoliščine so pokazatelj, kako bo predlagateljičina submisivnost negativno vplivala na njeno sposobnost učinkovitega varstva in vzgoje otroka. Sodišče se v odločbi ne opredeli do mnenja vrtca v Angliji, ki je bilo diametralno nasprotno mnenju Vrtca M. Iz mnenja vrtca N. izhaja, da je uvajanje otroka v vrtec potekalo brez posebnosti in da se je otrok brez težav poslovil od staršev. Tudi iz mnenja izvedenke I. I. izhaja, da je potrebno ohraniti med nasprotnim udeležencem in otrokom obsežne stike zaradi močne navezanosti otroka na očeta.

27.Odločitev sodišča prve stopnje glede preživnine je nepravilna, ker temelji na predpostavki, da otrok večino časa prebiva pri enem od staršev. Nasprotni udeleženec namreč predlaga, da sodišče določi skupno varstvo in vzgojo ter nadaljevanje obstoječega režima stikov, zato je treba spremeniti tudi odločitev glede preživnine.

28.Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede delovnika predlagateljice. Predlagateljica dela en vikend na mesec, kot je pravilno ugotovilo sodišče, poleg tega ima vsak mesec cel teden popoldansko delo, ko dela od 12.00 do 20.00. Ne gre za tri do pet dni, ki jih lahko fleksibilno razporedi, kot to zmotno ugotavlja sodišče, temveč gre za en teden v kosu od ponedeljka do petka, ko mora predlagateljica delati popoldan. V tem času predlagateljica ne bo mogla skrbeti za otroka, česar sodišče ni upoštevalo.

29.Sodišče ne upošteva, da je treba k delovniku predlagateljice prešteti vsaj eno uro vožnje v vsako smer. Na to dejstvo je opozorila izvedenka. Predlagateljica je na zaslišanju pojasnila, da njen delovnik traja od 8.00 do 16.00, hkrati pa je povedala, da z otrokom odideta iz O. ob 7.00 in da vožnja v vsako smer traja približno eno uro. Povedala je tudi, da otroka prevzame ob 16.00 v vrtcu, takšna izpovedba pa je nekonsistentna, ker je njen delovni čas od 8.00 do 16.00, zato ne more oddati otroka v vrtec ob 8.15. Prav tako ni jasno, kako predlagateljica lahko prevzame otroka ob 16.00, če je do takrat traja njen delovnik.

30.Sodišče ni upoštevalo, da otrok preživi v avtomobilu dve uri. Zdravnica je ob pregledu otroka pojasnila, da je potrebno čas, ko ga otrok preživi na ekranu, čim bolj omejiti. Okoliščina, da otrok vsaj dve uri preživi na ekranu med vožnjo, namesto da bi se igral, je v nasprotju s priporočili zdravnika. Sodišče je spregledalo, da je otrokov socialni krog v C., kjer ima prijatelje iz vrtca. Otrok nima socialnega kroga v O.

31.Sodišče je spregledalo, da je v zgodnjem otroštvu nasprotni udeleženec večji del časa skrbel za otroka. Odločba sodišča temelji na napačno ugotovljenem dejstvu, da je otrok v zgodnjem otroštvu vedno primarno navezan na mamo. Primarna navezanost se ne ustvari glede na spol starša, temveč glede na to, kateri starš v največjem obsegu skrbi za otroka v zgodnjem otroštvu.

32.Sodišče je zmotno ugotovilo, da je predlagateljica bolj zmožna zadovoljevati ustvarjalne potrebe otroka in širjenje njenih kreativnih zmožnosti in da je bolj sposobna zadovoljevati njegove čustvene potrebe. Nasprotni udeleženec je namreč tisti, ki je otroka vpisal v kreativne dejavnosti (v ples in likovni krožek) in ki spodbuja njegovo ustvarjalnost.

33.Sodišče ni upoštevalo, da otrok takrat, ko je pri predlagateljici, pogosto prosi, da pokliče nasprotnega udeleženca, da mu po telefonu prebere pravljico. Ko je otrok pri nasprotnem udeležencu, otrok ne prosi nasprotnega udeleženca, da zvečer pokliče predlagateljico. Tudi te okoliščine kažejo na navezanost otroka na nasprotnega udeleženca.

Odgovora na pritožbo

34.Predlagateljica v odgovorih na pritožbi predlaga njuni zavrnitvi in zahteva, da ji nasprotni udeleženec plača stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožb

35.Pritožba z dne 13. 5. 2025 je delno utemeljena, pritožba z dne 3. 6. 2025 ni utemeljena.

Glede pravilne uporabe materialnega prava in kršitev nepravdnega postopka

36.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

37.Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 1., 93. in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

38.Protispisne so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo glede manj ugodnih osebnostnih značilnostih predlagateljice in da teh dejstev, ki jih je ugotovila izvedenka I. I., ni upoštevalo pri odločitvi, s katero je otroka dodelilo v varstvo in vzgojo predlagateljici.

39.Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo dokaznemu predlogu, da se pridobi mnenje CSD J., kot je predlagal nasprotni udeleženec na (zadnjem) naroku 28. 2. 2025. Nasprotni udeleženec že v postopku pred sodiščem prve stopnje konkretno ni navedel, katera odločilna dejstva bi se s tem dokazom dokazovala oziroma katera dejstva bi bila z izvedbo tega dokaza drugače ugotovljena, tega pa tudi ne navede v pritožbi. Na strokovna vprašanja je dala prepričljive odgovore izvedenka I. I. - trditve nasprotnega udeleženca, da CSD J. pomaga udeležencema pri reševanju konfliktov in bi zato lahko podal nevtralno mnenje, ni (primeren) dokaz, s katerim bi se lahko uspešno izpodbile strokovne ugotovitve izvedenke klinične psihologije. Smiselno enako velja za pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni opravilo poizvedb pri socialnem inšpektoratu glede ugotovitev postopka izvedenega inšpekcijskega nadzora in ugotovljenih nepravilnosti pri delu CSD H., s tem, da (tudi) iz pritožbenih trditev izhaja, da odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na mnenjih CSD. Okoliščina, da so ta mnenja v spisu in da sta se s temi mnenji seznanili izvedenki, ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, enako ne okoliščina, da je bilo v spisu izvedensko mnenje K. K., ko je izvedensko mnenje naredila I. I. - ki je prepričljivo pojasnila razloge, zaradi katerih izvedenec ne daje "zelo velike teže spisovnemu gradivu in spisovni dokumentaciji" - s tem, da je izpostavila, da pred pregledom udeležencev in otroka izvedenskega mnenja K. K. ni vpogledala, v zvezi z mnenji CSD pa je dodala, da delavci v CSD nimajo strokovnih znanj s področja diagnostike.

40.Izvedenka specialistka klinične psihologije I. I. je v pisnih mnenjih in predvsem na naroku 28. 2. 2025 navedla zadostno določene kvantitativne numerične rezultate testiranj udeležencev in otroka, ki jih pozna in lahko interpretira stroka s področja klinične psihologije, do katerih se pritožba določno ne opredeli - predvsem ne pojasni, kateri konkretni podatki in vrednosti, kot jih je izvedenka določno navedla na naroku, so umanjkali, da se nasprotni udeleženec (tudi v pritožbi) ni mogel opredeliti do strokovnih ugotovitev izvedenke. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog nasprotnega udeleženca, da sodišče prve stopnje oziroma izvedenka pošlje numerične rezultate španski izvedenki P. P. Pri tem je treba upoštevati, da je izvedenka iz Španije naredila mnenje po naročilu nasprotnega udeleženca, zato njeno mnenje ni dokaz - gre za strokovno argumentirane navedbe nasprotnega udeleženca. Enako velja za mnenje L. L., ki je po naročilu nasprotnega udeleženca izdelal mnenje. V tem delu so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo vprašanja pristranskosti izvedenke glede na zatrjevani konflikt med L. L. in Zbornico kliničnih psihologov. Tudi izpovedba I. I. ne potrjuje te pritožbene teze. Po mnenju izvedenke je L. L. zelo dober strokovnjak s področja preiskovalne psihologije, da pa so za izvedensko delo v družinskih sporih potrebna znanja s področja klinične psihologije in da so v teh primerih za izdelavo izvedenskega mnenja odločilni pregledi vseh udeležencev, ki jih L. L. ni naredil.

41.Nasprotni udeleženec je predlagal, da se za izvedenca klinične psihologije postavi izvedenec, ki govori špansko oziroma izvedenec take stroke iz Španije. Sodišče prve stopnje se do teh predlogov ni opredelilo, kar pa ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP) - enako ne okoliščina, da izvedenka ne govori špansko. Protispisne pa so pritožbene navedbe, da sodišče tega dokaza ni izvedlo iz razloga, ker je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec profesor angleščine. Glede na to, da je podana slovenska jurisdikcija, da udeleženca in otrok živijo v Sloveniji, kjer so potekali vsi postopki v zvezi s spori med udeležencema glede izvrševanja starševske skrbi, da ne gre za strokovno področje, kjer bi bila potrebna posebna strokovna znanja izvedencev iz tujine, ker v Sloveniji obstaja nabor kvalitetnih izvedencev s področja klinične psihologije, in ker predlagateljica in otrok govorita slovensko, ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje postavilo izvedenca iz Španije.

42.Nasprotnemu udeležencu je bilo zagotovljeno prevajanje v angleški jezik na narokih, z izvedenkama je brez težav komuniciral v angleškem jeziku. Ne na narokih ne v komunikaciji z izvedenkama nasprotni udeleženec ni zahteval, da bi se prevajanja na narokih oziroma komunikacija z izvedenkama in test, ki ga je izpolnil za izvedenko I. I., opravili v španskem in ne angleškem jeziku. Nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, da bi obstajale kakršne koli težave v komunikaciji z izvedenko I. I., ki bi bilo povezano z uporabo angleškega jezika. Sodišče prve stopnje je v sklepu zmotno zapisalo, da je nasprotni udeleženec profesor angleščine, čeprav je profesor španščine, vendar iz listin in zaslišanja nasprotnega udeleženca ter njegovih procesnih dejanj in predlogov izhaja, da je v postopku uporabljal jezik, ki ga zelo dobro obvlada, in kar je odločilno, izbral je angleški jezik kot svoj jezik v postopku (drugi odstavek 6. člena ZPP).

Podrobneje glede pritožbenih trditev o pomanjkljivostih in nepravilnosti izvedenskega mnenja I. I.

43.Pritožbena teza, da ima izvedensko mnenje pomanjkljivosti, ker izvedenka ne govori španskega jezika, je neutemeljena. Na te pritožbene trditve je prepričljivo odgovorilo že sodišče prve stopnje v sklepu, ko je povzelo del razlogov izvedenke, s katerimi je pojasnila, da pri ocenjevanju navezanosti otroka na starša ni ključnega pomena jezikovna raven in razumevanje pogovora med staršema in otrokom. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je izvedenka v zvezi z navedenimi pritožbenimi razlogi v dopolnitvi mnenja in na zaslišanju dala prepričljive strokovne odgovore, ki so z visoko stopnjo prepričanja odstranili vsakršen dvom v pomanjkljivost ali popolnost njenega mnenja, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je v zvezi z navedbami nasprotnega udeleženca, da je mnenje izvedenke nepravilno, ker izvedenka ne govori španskega jezika, izvedenka pojasnila, da v tej starosti otroka ni odločilno, kaj se otrok in starš pogovarjata, ker je za pričakovati, da se bodo starši z otrokom pogovarjali tako, da bodo sebe pokazali v najboljši luči, zato izvedenci ne dajejo toliko poudarka vsebini razgovora - odločilen je odnos, ki ga starš vzpostavi z otrokom ob interakciji, ker odnosa v nasprotju z razgovorom ne moreš potvoriti. Izvedenka je podrobno opisal potek pregleda in na katera dejanja/ravnanja je bila pozorna oziroma mora biti pozoren klinični psiholog pri interakciji med staršem in otrokom. Za izvedenko so odločilni kriteriji, kako otrok odreagira s staršem v tuji situaciji, kako išče kontakt s staršem, telesno navezanost, bližino, ipd. - da otroci v tej starosti dosti bolje funkcionirajo na neverbalni ravni, ker je navezanost primarno fenomen desne hemisfere možganov, torej t.i. neverbalne hemisfere - ob tem pa je podrobno opisala psihološke značilnosti udeležencev in otroka ter se opredelila do sposobnosti vsakega od staršev za izvajanje starševske skrbi.

44.Iz listin in ugotovitev izvedenke I. I. ne izhaja, da bi otrok imel kakršne koli komunikacijske težave pri uporabi slovenskega jezika. Izvedenka je pri otroku ugotovila le manjše težave pri izgovorjavi pri uporabi slovenskega jezika. Nasprotni udeleženec tudi ne navede konkretnih dejstev/razlogov, ki bi potrjevali pritožbene navedbe, da bi bilo treba pregled otroka pri izvedenki opraviti v španskem jeziku. To je tudi v nasprotju z njegovimi navedbami, da se otrok dobro razvija v okolju kjer živi, da ima socialni krog in da je razvoj otroka v Sloveniji uspešen. Enako velja za pritožbene navedbe, da bi moral nasprotni udeleženec opraviti teste pri izvedenki v (matičnem) španskem jeziku, s tem, da nasprotni udeleženec ne navede nobenega razloga, ki bi vsaj s stopnjo (majhne) verjetnosti nakazoval, da bi imel nasprotni udeleženec (kakršne koli) težave pri razumevanju ali izpolnjevanju teh testov, ker so bili sestavljeni v angleškem jeziku. V postopku pred sodiščem prve stopnje nasprotni udeleženec nikoli ni zatrjeval, da prevajanje v angleščino ne predstavlja jezika, ki ga želi uporabljati v postopku in še manj, da bi imel zaradi uporabe angleškega jezika kakršnekoli težave pri posameznih procesnih dejanjih. Ni tudi najti razumnega razloga, zaradi katerega nasprotni udeleženec vse do pritožbenega postopka v zvezi s končnim sklepom, ni terjal od sodišča prve stopnje, da se mu na narokih in ob razgovorih z izvedenkama prevaja v španski jezik in da pri izvedenkah opravi teste in razgovore v španskem in ne angleškem jeziku in zakaj nasprotni udeleženec ni ugovarjal sklepom, s katerimi mu je bilo naloženo, da plača stroške za angleškega tolmača. Nasprotnemu udeležencu ni bila kršena pravica do uporabe lastnega jezika iz drugega odstavka 6. člena ZPP in prav tako izpodbijani sklep ni nepravilen in nezakonit, ker sodišče ni postavilo izvedenca, ki govori španski jezik.

Nasprotne trditve in ravnanja nasprotnega udeleženca v postopku, ko je izkazano, da je nasprotni udeleženec v postopku kot svoj jezik izbral angleščino, v luči varstva pravic otroka, nakazuje, da nasprotni udeleženec uveljavlja pravico do jezika na način, ki ni več v skladu z vlogo prava in se je sprevrglo v njeno zlorabo.

45.Nasprotni udeleženec ne pojasni, kaj je bil predmet razgovora z otrokom v času interakcije pri izvedenki oziroma kako bi vsebina njunega razgovora lahko vplivala, da bi bile ugotovitve izvedenke glede odločilnih dejstev drugačne. Izvedenka je pojasnila, da je nasprotni udeleženec pogosto dajal navodila otroku, nasprotni udeleženec pa v pritožbi zatrjuje, da "ni jasno, kako lahko izvedenka, kaj takega razbere iz neverbalne komunikacije." Pritožba pri tem spregleda, da je izvedenka podrobno opisala, na kakšen način klinični psihologi interpretirajo otrokova ravnanja in ocenjujejo odnos otroka s staršem, pri tem pa izpostavila, da je ključnega pomena neverbalna komunikacija, ki pokaže navezanost otroka na starša. Tudi iz trditvene podlage nasprotnega udeleženca izhaja, da "ocenjevane osebe pri sodnem ocenjevanju na testna vprašanja razkrivajo le tisto, kar so pripravljena razkriti, zato so motivirane za podajanje netočnih - zavajajočih informacij, zato je pri ocenjevanju treba nujno preverjati način odzivanja osebe." Prav na tak način pa je pristopila k izdelavi mnenja izvedenka. Nasprotni udeleženec tudi ne navede konkretnih okoliščin, na podlagi katerih utemeljuje tezo, da je izvedensko mnenje nepravilno, ker otrok ni mogel uporabljati španskega jezika in katere so tiste kulturne razlike, ki bi kazale na pomanjkljivost oziroma nepravilnost izvedenskega mnenja oziroma na podlagi katerih strokovnih kriterijev, bi morali biti testi prilagojeni na špansko kulturno okolje, glede na pojasnila izvedenke, da so testi prilagojeni starosti, izobrazbi, ne pa kulturi posamezne države.

46.Izvedenka je navedla, katera ocenjevalni pripomočki (testi) niso primerni ter katera diagnostična sredstva in katere vprašalnike je uporabila, navedla je "skore" in lestvice testiranj - psihometriko, do katerih se je sodišče prve stopnje v sklepu opredelilo, kar je po oceni pritožbenega sodišča povsem zadoščalo, da bi nasprotni udeleženec lahko preveril rezultate in ugotovitev/zaključke izvedenke.

glede osebnostnih lastnosti udeležencev in otroka ter glede sposobnosti vsakega od staršev za izvajanje starševske skrbi ter glede varstva in vzgoje otroka ter glede stikov.

47.Izvedenka je prepričljivo ovrgla trditve nasprotnega udeleženca, ki temeljijo na mnenju španske izvedenke, ker te trditve/ugotovitve temeljijo zgolj na testih in razgovorih z nasprotnim udeležencem,

enako pa velja tudi za navedbe nasprotnega udeleženca, ki so povezana z mnenjem L. L..

V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa.

48.Napačen zapis sicer edine besede v španščini iz izvedenskega mnenja, ne potrjuje pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje zmotno sledilo izvedenki, v kašnem obsegu "razume špansko".

Presoja pritožbenega sodišča glede (ostalih) navedb iz pritožbe z dne 3. 6. 2025

49.Skupno varstvo in vzgoja je osnovna - prvenstvena rešitev. Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje, s tem, da se ocena primernosti opravi skozi prizmo otrokove koristi,

kar nasprotni udeleženec v pritožbi ne upošteva. V postopku ni bilo spregledano, da nasprotni udeleženec izkazuje pozitivna čustva in bližino otroku, da skrbi za širok nabor otrokovih interesov, da je zaradi službenih obveznosti predlagateljice, ker sam ni bil zaposlen oz. je delal "online", v zgodnjem otroštvu večji del časa skrbel za otroka, da je otrok navezan in potrebuje oba starša, da pri nasprotnem udeležencu ni znakov hujših duševnih motenj in bolezni, da patološke impulzivnosti pri nasprotnem udeležencu ni zaznati, da je v korist otroka, da ima nasprotni udeleženec kontinuirane stike z otrokom. Kljub tem številnim izrazito pozitivnih okoliščinam in lastnostim nasprotnega udeleženca, pa so bila ugotovljena dejstva, zaradi katerih zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo ne bi bila v otrokovo korist, kar je sodišče prve stopnje ob upoštevanju mnenja izvedenke I. I. in drugih dokazov prepričljivo argumentiralo.

Izvedenka je pojasnila, da v konkretnem primeru skupno starševstvo ni primerno, ne zaradi nerazrešenih konfliktov med udeležencema, marveč zaradi nesorazmerja "v moči med udeležencema,"

ker bi predlagateljica takoj, ko bi bila v kontaktu z nasprotnim udeležencem "vstopila v podrejeni položaj in bi se umaknila", ker je pri predlagateljici prisoten strah, ki je posledica čustvenega in psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca, s tem, da se je "razvrednotenje bivše žene videlo že v skupnem razgovoru, v načinu komuniciranja (nasprotnega udeleženca op. pritožbenega sodišča) z njo, ko jo je ves čas popravljal in je težko sprejel njeno mnenje in se je trudil, da bi obveljalo njegovo videnje glede otroka. Čim je mama nekaj povedala, jo je oče popravil."

Izvedenka je dodatno opisal številne okoliščine, na podlagi katerih je ocenila, da (bo) mora(l) otrok v kontaktih z nasprotnim udeležencem paziti kako se obnaša in ravna. Izvedenka je prepričljivo pojasnila razloge, na podlagi katerih je ugotovila, da nasprotni udeleženec doživlja otroka v smislu svojega projekta kot podaljšek sebe, ne pa kot osebe z ločenimi željami, potrebami in zanimanji, da pri otroku ne spodbuja potrebne mere avtonomije in samostojnosti, da po principu simbiotičnega zlivanja ne zagotavlja ustreznih meja, ki bi podpirale razvoj otrokove avtonomije, ker je večino časa okupiran z doseganjem storilnosti pri otroku, da gre pri nasprotnem udeležencu za preokupirano navezanost, ki otroka duši, da težje diferencira med lastnimi željami in potrebami otroka, pri čemer je v svoji komunikaciji in vedenju lahko precej intenziven, kar je pokazatelj obsesivno kompluzivnega osebnega sloga,

da se otrok odziva po principu, da bi nasprotnemu udeležencu ugajal, zato je v njegovi prisotnosti manj sproščen, kot v prisotnosti s predlagateljico, ko ni bilo zaznati, da bi se otrok bal njene reakcije, da je bilo med predlagateljico in otrokom veliko spontane komunikacije in otrok ni kazal potrebe, da bi dobil pri predlagateljici potrditev, prav tako ni bilo zaznati, da bi skušala predlagateljica ugajati, kot je bilo to zaznati pri interakciji nasprotnega udeleženca z otrokom, ki je otroka ves čas usmerjal in ohranjal svoja pravila, s tem, da je otrok sledil njegovim zahtevam in predlogom ter bil precej usmerjen na lastno storilnost in pravilnost svojih odgovorov, kar je ves čas preverjal pri nasprotnem udeležencu in mu skušal ugajati. Izvedenka je tudi prepričljivo pojasnila, da ji je otrok povedal, da bi raje živel pri nasprotnem udeležencu.

Izvedenka je tudi izpostavila nekritičnost ravnanja nasprotnega udeleženca, ko je brez soglasja predlagateljice odpeljal otroka v Anglijo, kar je pri otroku povzročilo "hude travme",

kar je dodaten pokazatelj, ki kaže, da je nasprotni udeleženec v ravnanjih z otrokom ne le zanemaril otrokove koristi, marveč deloval v njegovo škodo. Glede na ta dejstva nasprotni udeleženec zagotovo ni oseba, ki v odnosih s predlagateljico teži k premisleku, razpravi in iskanju argumentirane skupne rešitve, še posebej pri tako pomembnih vprašanjih, kot je vzgoja otroka, kot to zatrjuje v pritožbi.

50.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da osebnostne značilnosti predlagateljice, kot jih je ugotovila izvedenka,

lahko negativno vplivajo na otrokov razvoj in na vzgojo. Nasprotni udeleženec spregleda ugotovitve izvedenke, da je predlagateljica pri postavljanju meja otroku dosledna in zmore zadovoljevati otrokove potrebe po kontroli, da zagotavlja otroku primeren nadzor in hkrati primerno spontanost in sproščenost v odnosu z otrokom, da je sposobna naučiti otroka ustrezne odgovornosti in mu dati jasen model te vloge, da spodbuja otrokovo samostojnost in avtonomnost ter da ni prepoznati poskusov patološke navezanosti otroka na predlagateljico. Nenazadnje iz izjave otroka dane izvedenki izhaja, da je "mamica bolj stroga, papi ji pa več da in je bolj prijazen."

V postopku ugotovljena dejstva ne potrjujejo pritožbene teze, da obstaja nevarnost, da bo otrok deležen permisivne vzgoje, če bo dodeljen v varstvo in vzgojo predlagateljici.

51.Pritožbene navedbe glede poteka dogodkov glede bivanja otroka v Vrtcu M. in prepis otroka v drug vrtec, kar je uredil nasprotni udeleženec, kar naj bi potrjevalo pritožbene navedbe o manj ugodnih osebnostnih lastnostih predlagateljice, mnenje vrtca v Angliji, niso dejstva, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da je odločitev, da se otrok dodeli v varstvo in vzgojo predlagateljici zmotna.

52.Prav nobene bojazni ni, da bo predlagateljica "moč, ki jo bo pridobila z izključnim skrbništvom nad otrokom, uporabila na napačen način", kot to trdi pritožba. Iz mnenja izvedenke prepričljivo izhaja, da predlagateljica "zelo dobro prepoznava otrokovo potrebo po očetu, da pri njej ni patološkega vplivanja na otroka ali tendenc k odtujevanju otroka od očeta."

Glede pritožbenih navedb, da je predlagateljica v predlogu za začasno odredbo predlagala, da se določi bistveno manj stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, kar naj bi po mnenju pritožbe kazalo na odtujevanje otroka, je treba pojasniti, da je predlagateljica tak predlog dala po izdelavi izvedenskega K. K. in je istovrsten predlogu te izvedenke.

53.Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je glede ugotovljena dejstva treba ohraniti kontinuirane stike otroka z nasprotnim udeležencem, ki pa so zaradi "varstva koristi otroka lahko v obsegu 30 % do 35 %." Izvedenka je upoštevala predhodni režim, ko je bil otrok izmenjave pri vsakem udeležencu teden dni, ocenila pa je, da taka sprememba potrebna zaradi koristi otroka, ker je otroku treba dati "bazični dom", ker je ugotovila, da je bila predlagateljica žrtev psihičnega in čustvenega nasilja in bi bila v drugačnem režimu ves čas v podrejenem položaju glede na nesorazmerje moči med udeležencema in da tudi ne gre za tako spremembo, ker otrok v tej starosti ne razume časovne komponente.

Izvedenka je tudi izpostavila, če otrok ne bil tako navezan na nasprotnega udeleženca, bi predlagala manj stikov. Ni tudi moč spregledati že opisnih neprimernih vzgojnih vzorcev nasprotnega udeleženca, ko od otroka terja "popolnost"

in s katerimi bremeni uspešen otrokov razvoj.

54.Glede vsakodnevnih voženj otroka v vrtec v C., nasprotni udeleženec spregleda, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje nasprotoval vpisu otroka v vrtec v O. Predlagateljica živi pri starših, ima fleksibilen delovni čas, kar je izpovedala na zadnjem naroku in kar potrjuje tudi dokazilo njenega delodajalca,

časovno je opisala, kdaj odpelje otroka iz O. v C. in ob kateri uri ga odda v vrtec in kdaj ga po službi prevzame v vrtcu, kar je povsem zadošča za presojo, da bo predlagateljica, kateri je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, te vožnje lahko opravila.

55.Ker je odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici pravilna, je ob upoštevanju pritožbenih navedb, pravilna tudi odločitev glede preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca, ob upoštevanju razlogov, ki jih je navedlo sodišče v izpodbijanem sklepu.

Glede odločitve o začasni prepovedi prehajanja meje nasprotnega udeleženca z otrokom

56.Pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje, da velja začasna prepoved prehoda meje nasprotnemu udeležencu z otrokom, če nima soglasja predlagateljice, do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka, spremenilo le v delu, da ta odločitev traja do (te) odločitve pritožbenega sodišča.

Zmotne so pritožbene navedbe, da obstaja nelogičnost in nasprotje v izpodbijanem sklepu glede zavrnitve predloga nasprotnega udeleženca o odpravi sklepa o prepovedi prehoda meje nasprotnega udeleženca z otrokom in končno odločitvijo, ki take prepovedi ne vsebuje. Iz mnenja CSD izhaja, kot pravilno navaja pritožba, da več razlogov govori v prid odpravi prepovedi prehajanja meje nasprotnega udeleženca z otrokom, kot v prid ohranitvi te prepovedi, vendar je sodišče prve stopnje pri odločitvi, s tem, ko je ohranilo začasno prepoved prehajanja meje nasprotnega udeleženca z otrokom, če nima soglasja predlagateljice, pravilno upoštevalo mnenje izvedenke I. I., ki je v zvezi s to prepovedjo pojasnila, da še vedno obstajala bojazen, da bi lahko nasprotni udeleženec ponovno "eskaliral", ko bodo vsi sodni postopki končani. Ob upoštevanju tega mnenja in ugotovljenih osebnostnih lastnostih nasprotnega udeleženca, v luči njegovih nedopustnih ravnanj in predloga predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu omeji starševska skrb na način, da se mu prepove prehajanje državne meje, je odločitev sodišča prve stopnje razumska, logična in racionalna ter uravnotežena. V času odločanja sodišča prve stopnje je še vedno obstajala konkretna nevarnost, da bo nasprotni udeleženec po prejemu zanj neugodne končne odločitve, znova "eskaliral" in otroka (samovoljno in na zvijačen način) odpeljal v tujino. Treba je bilo zato počakati, kako se bo nasprotni udeleženec odzval na odločitev sodišča prve stopnje, ki ni sledilo njegovemu predlogu, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo oziroma da se določi skupno varstvo in vzgoja, s tem, da je sodišče prve stopnje stike nasprotnega udeleženca z otrokom bistveno zmanjšalo, glede na obseg stikov, kot so se izvajali do izpodbijanega sklepa na podlagi začasne sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je odločitev preudarno uravnotežilo na način, da je dopustilo prehod meje nasprotnega udeleženca z otrokom s soglasjem predlagateljice.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno ovrednotilo spremenjene okoliščine (mnenje CSD glede prehoda meje nasprotnega udeleženca z otrokom, ni bilo več poročil/informacij, da bi nasprotni udeleženec kršil začasno odredbo glede prehoda državne meje z otrokom, večletno stalno bivanje nasprotnega udeleženca v Sloveniji,

ipd.) in obstoj nevarnosti, da bo nasprotni udeleženec (znova) samovoljno odpeljal otroka v tujino. Začasna odredba je imela tudi "odvračilno sankcijo", da odvrne nasprotnega udeleženca od ponovitve istovrstne kršitve, s katero je v preteklosti že ogrozil otrokov uspešen osebnostni razvoj.

Glede odločitve o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici

57.Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila odločitev o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici utemeljena in nujno potrebna ter da traja do pravnomočnega zaključka te nepravdne zadeve. Glede na podrobno navedene razloge sodišča prve stopnje v zvezi s končno odločitvijo, da se otrok dodeli predlagateljici v varstvo in vzgojo ter glede odločitve o stikih ter glede na razloge, ki so navedeni v delu obrazložitve (v podnaslovu v zvezi z začasnimi odredbami),

je neutemeljena pritožbena navedba, da se sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Glede na ugotovljena nedopustna ravnanja nasprotnega udeleženca, starševske kapacitete udeležencev, glede na osebnostne lastnosti udeležencev in ugotovljeno nesorazmerje moči med udeležencema, glede na bistveno spremenjen režim obsega stikov, kot so se izvajali do izpodbijanega sklepa, kar ni bilo v korist otroka, je sodišče prve stopnje pravilno obdržalo v veljavi začasno odredbo o začasni dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici do pravnomočnega zaključka te zadeve, kar pomeni, da ta začasna odredba velja vedno/dokler sodni postopek ni pravnomočno končan.

Glede odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje

58.O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje v sklepu odločilo le, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, spregledalo pa je, da so nastali tudi skupni stroški, zato se sodišče prve stopnje v sklepu do teh stroškov ni opredelilo. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem postopku ugotoviti, kateri so ti skupni stroški in v kakšen deležu jih mora kriti vsak udeleženec.

Odločitev pritožbenega sodišča

Pritožbeno sodišče je pritožbi z dne 13. 5. 2025 delno ugodilo in sklep delno spremenilo, delno pa razveljavilo (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s tem, da je v celoti zavrnilo pritožbo z dne 3. 6. 2025 ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

59.Ker je bila razveljavljena odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka in v tem delu zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je s tem sklepom izdalo začasno odredbo, da se otrok začasno zaupa v vzgojo in varstvo predlagateljici.

2S katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnemu udeležencu začasno prepove prehajanje meje z otrokom do pravnomočnega zaključka sodnega postopka o varstvu in vzgoji ter preživljanju in o stikih.

3Podrobneje glej 8. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

4Predlagateljica je tak predlog je pravočasno vložila 8. 9. 2022.

5Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom Z 10/2022 z dne 28. 11. 2022 zavrnilo.

6VI. tč. izpodbijanega sklepa.

7Priloga A38.

8Nasprotni udeleženec je v pritožbi navedel, da bo glede odločitve v preostalem delu izpodbijanega sklepa vložil ločeno pritožbo zaradi daljšega pritožbenega roka, kar je kasneje tudi storil.

9Iz pritožbenih razlogov izhaja, da nasprotni udeleženec izpodbija (tudi) VIII. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

10Pravilno VIII. tč.

11Nasprotni udeleženec je v dopolnitvi (obeh) pritožb navedel in predložil dokaz, da je 6. 6. 2025 prejel obvestilo, da je bil izbran za delovno mesto učitelja španščine na Evropski šoli v C.

12Podrobneje glej 13. op. pritožbe.

13Pritožba se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-511/17-20 in povzema del te odločbe na strani 13 in 14.

14Dodatno glej "sklepne zaključke" na strani 7 in 8 pritožbe glede varstva in vzgoje otroka.

15Nasprotni udeleženec str. 10 in 11 pritožbe podrobno opisuje potek varstva in vzgoje otroka od rojstva dalje.

16Sodišče prve stopnje je citiralo in povzelo določbe Družinskega zakonika (DZ) in sodno prakso ter pravno teorijo in zavzelo pravilna materialnopravna stališča v 10.-11., 23., 28., 37. in 39. tč. izpodbijanega skepa - v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče teh določb in stališč znova ne povzema.

17Glej 13., 15.-18. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

18L. št. 627.

19Nasprotni udeleženec ni trdil, da bi tako mnenje izdelal strokovnjaki CSD s področja klinične psihologije - iz predhodnih mnenj CSD pa izhaja, da predlagajo, da se glede odločitve o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ter glede stikov pridobi mnenje izvedenca (glej npr. mnenje CSD z dne 27. 10. 2022 - l. št. 90) - glej tudi mnenje izvedenke I. I. glede zmožnosti delavcev CSD, da opravijo diagnostiko s področja klinične psihologije - l. št. 630-631 in 639.

20Ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri odločitvi.

21Podrobneje glej zaslišanje I. I. npr. - l. št. 630-631 in 639.

22L. št. 540-550 in 610-611.

23Glej prepis zvočnega posnetka l. št. 630-645.

24L. št. 627.

25Mnenje španske izvedenke, ki ga je pridobil nasprotni udeleženec, bi lahko imelo pomen za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja le, če bi nanj izrecno pristala predlagateljica (II Ips 686/2006). Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju, gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb (II Ips 195/2015).

26Podrobneje glej zaslišanje I. I. - l. št. 633 in 21. tč. sklepa sodišča prve stopnje in sodno prakso - II DoR 545/2010, II DoR 260/2022, IV Cp 559/2021.

27L. št. 467-468.

28Kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

29Pisni mnenji izvedenke I. I. in njeno zaslišanje potrjuje, da otrok ob razgovoru z izvedenko ni imel komunikacijskih težav, ker je govoril v slovenskem jeziku, zato so neutemeljene nasprotne pritožbene trditve

30Ki je bil v angleškem jeziku glej l. št. 633-634.

31Glej izpoved izvedenke I. I. glede znanja angleškega jezika (l. št. 637), ki jo nasprotni udeleženec v postopku ni izpodbijal.

32Glej trditve nasprotnega udeleženca glede dobrih možnosti stalnega bivanja in zaposlitve v Angliji, kjer je tudi živel (glej l. št. 546), glede slabega znanja angleškega jezika izvedenke K. K. (l. št. 345) - in listine - komunikacija med udeležencema poteka v angleščini, glej tudi vloge in odločbe povezane z bivanjem nasprotnega udeleženca v Angliji (npr. priloge B9-B12, B14-B22, ipd.), ki so v angleščini in ne španščini, enako listine priložene dopolnitvi pritožbe - ipd. - ter vprašanja, ki jih je nasprotni udeleženec na naroku zastavil izvedenki I. I. v angleškem jeziku.

3319. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

34Glej l. št. 637 in 610-611.

35Podrobneje glej izpoved izvedenke na l. št. 636 in dopolnitev izvedenskega mnenja (l. št. 611).

36Ko se je ob pregledu pri izvedenki z njo in predlagateljico pogovarjal v slovenščini.

37Nasprotni udeleženec ne trdi, da gre za socialni krog, kjer otrok ne komunicira v slovenščini oziroma da bi komuniciral v španščini.

38Glej tudi mnenje izvedenke glede objektivnosti rezultatov testov, ki niso sestavljeni v matičnem jeziku posameznika, ki izpolnjuje te teste (l. št. 634).

39Teh ugovorov ni dal v pritožbenem postopku v zvezi s pritožbami zoper izdane začasne odredbe, ko so bila nekatera izvedenska mnenja že narejena.

40Angleščina je tudi nasprotnemu udeležencu omogočala neposredno komunikacijo z izvedenko.

41B 35 - mnenje L. L. - stran 64.

42L. št. 634.

43L. št. 610 in 632-633.

44L. št. 631-632.

45L. št. 632-635.

46Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-511/17.

47Podrobneje glej izpovedbo izvedenke na l. št. 631 in 639 in navedbe nasprotnega udeleženca B 35 - mnenje L. L. - stran 64.

48L. št. 632 in 635.

4920. in 21. tč. sklepa.

5019. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

51Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, UL RS, l. 2019, stran 420.

5211.-18. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

53L. št. 611, 630, 637 in 638.

54L. št. 611 in 638.

55L. št. 640.

56Prav nobenega dvoma ni, da izvedenka otroka ni spraševala o tem, pri katerem staršu bi raje živel. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na prepričljive argumente sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa (16. tč.), ob tem, da opisana ravnanja otroka v kontaktih z nasprotnim udeležencem dodatno potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje in kažejo od kod izhaja interesni temelj za tako izjavo otroka.

57L. št. 630.

58Da je krotka, ponižna, premalo asertivna, da svoje interese podreja interesom drugih ljudi, da zaradi nesigurnosti in strahu pred zapustitvijo raje ostaja v podrejenem položaju in potlači svoja nestrinjanja, da ima težave pri zavzemanju zase, ipd. (l. št. 548).

59L. št. 636.

60L. št. 549.

61L. št. 638-639.

62L. št. 639.

63A55.

6428. - 34. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

65In ne do zaključka tega nepravdnega postopka, ker odločitev ni pravnomočna le glede stroškov postopka.

66Predlagateljica bi najbolje prepoznala opisano nevarnost (glej npr. njen predlog za začasno odredbo v zadevi Z 10/2022 in potek kasnejših dogodkov, ki so se zgodili tako, kot jih je navedla/napovedala v predlogu), s tem, da je bilo v postopku ugotovljeno, da predlagateljica nima enakovredne vloge v starševskem odnosu z nasprotnim udeležencem, da se podreja njegovim zahtevam, da ne preprečuje stikov nasprotnega udeleženca z otrokom, da je takoj, ko je bil otrok na podlagi odločbe angleškega sodišča vrnjen v Slovenijo, z nasprotnim udeležencem sklenila začasno sodno poravnavo o stikih, ki so bili enakomerno porazdeljeni med oba udeleženca, ipd.

67Pritožbeno sodišče je tudi upoštevalo, da je bil nasprotni udeleženec po izdaji izpodbijanega sklepa izbran na delovno mesto učitelja španščine na Evropski šoli C.

6835.- 41. tč. sklepa sodišča prve stopnje - dodatno glej: 12., 14., 15., 17., 18. in 26. sklepa sodišča prve stopnje.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 140, 141, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.