Jedro

Na dolžniku je dokazna dolžnost, izkazati tako slabo premoženjsko stanje, da bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno ravnati po četrtem odstavku člena 12 ZST-1. Zato bi moral dolžnik svoje slabo premoženjsko stanje, ob podatkih predmetnega spisa o solastništvu več nepremičnin precejšnje vrednosti, dokazati z natančnimi navedbami in z aktualnimi listinami.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik krije sam stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti takemu sklepu se je dolžnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku člena 338 Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s členom 366 ZPP. Navaja, da je sodišču prve stopnje predložil vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bi to lahko odločilo o njegovem predlogu. Iz nje namreč določno izhaja, da je dela nezmožen, da se preživlja z dohodki, ki so za več kakor pol manjši kot znesek minimalne zajamčene plače. Njegovo socialno stanje je že na taki podlagi slabo. Sicer pa sodišče prve stopnje listin, ki jih je predložil, vsebinsko sploh ni ocenilo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svojega sklepa jasno navedlo, da je dolžnik z različnimi vlogami zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Ker k svojim predlogom ni predložil ustreznih dokazil, ga je pozvalo, da to v določenem roku stori. Nekaj listin, je sicer predložil (sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo, katere listine so to), vendar je soglašati z njegovim zaključkom, da so te preskope in na njihovi podlagi, ni moč zaključiti, da bi bil utemeljeno oproščen plačila sodnih taks. Tako je npr. predložil potrdilo o nakazilu ZPIZ samo za en mesec, potrdilo o višini davka iz osnovne kmetijske dejavnosti pa po stanju na dan 30.06.2007. Tudi preostali potrdili sami po sebi o njegovem resničnem premoženjskem stanju ničesar ne povesta.

V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da je imelo sodišče prve stopnje vendar dovolj podlage za odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je razvidno, da dolžnik prejema celo nižji znesek za svoje preživljanje kot znaša minimalna plača, je vendar poudariti, da je bila njegova dokazna dolžnost, izkazati tako slabo premoženjsko stanje, da bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno ravnati po četrtem odstavku člena 12 ZST-1. Zato bi moral dolžnik svoje slabo premoženjsko stanje, ob podatkih predmetnega spisa o solastništvu več nepremičnin precejšnje vrednosti, dokazati z natančnimi navedbami in z aktualnimi listinami.

Po obrazloženem je drugostopenjsko sodišče, ko ne s pritožbo smiselno uveljavljane bistvene kršitve določb postopka in ne tiste na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ) ni našlo, prav tako je ugotovilo, da je odločitev materialnopravno pravilna, odločilo tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Odločitev o stroških postopka s pritožbo ima podlago v določbah prvega odstavka člena 165 ZPP v zvezi s prvim odstavkom člena 154 ZPP in členom 15 ZIZ. Pritožba je bila povsem brezuspešna, zato stroške povezane z njo, nosi dolžnik kar sam.