Jedro

V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.

Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.

Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.

Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.

Izrek

I.Pritožba A. d.o.o. in B. d.o.o. se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Pritožnika in upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo A. d.o.o. in B. d.o.o.

II.Pritožbi upnikov zoper 2. točko izreka se delno ugodi, sklep se v tej točki delno spremeni tako, da morata A. d.o.o. in B. d.o.o. upnikoma povrniti 2.654,57 EUR stroškov pritožbe z dne 8. 10. 2024 v roku 8 dni od prejema tega sklepa ter 1.971,13 EUR stroškov za odgovor z dne 21. 5. 2025 v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v preostalem pa se pritožba zavrne in se 2. točka izreka sklepa v delu zavrnitve stroškov dopolnitve pritožbe z dne 10. 10. 2024 in druge dopolnitve pritožbe z dne 15. 10. 2024 potrdi.

A. d.o.o. in B. d.o.o. morata upnikoma povrniti 2.654,57 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog družbe A. d. o. o. in družbe B. d. o. o., ki sta ga podali v vlogi z dne 13. 9. 2024, zavrnilo (1. točka izreka sklepa) in odločilo, da upnika sama krijta stroške pritožbenega postopka (pritožbe z dne 8. 10. 2024, dopolnitve pritožbe z dne 10. 10. 2024 in druge dopolnitve pritožbe z dne 15. 10. 2024) in vloge z dne 21. 5. 2025 (2. točka izreka sklepa).

O pritožbi A. d.o.o. in B. d.o.o.

2.Zoper 1. točko izreka izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta A. d.o.o. in B. d.o.o. Navajata, da višje sodišče v sklepu z dne 24. 3. 2025 prvega sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 20. 9. 2024 nikakor ni ocenilo kot nepravilnega ali nezakonitega po vsebini. Pritožnika kot tožeči stranki nastopata v pravdnem postopku opr. št. I Pg 517/2022 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki še vedno poteka zoper toženi stranki C. ter D. D., upnika v predmetnem izvršilnem postopku. Pritožnika s to tožbo med drugim uveljavljata ugotovitev, da terjatev upnikov, prijavljena v stečajnem postopku zoper družbo E. d.o.o. (gre za dolžnika iz tega postopka), ni zavarovana z ločitveno pravico na obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika E. d.o.o. do družbe F. d.o.o., pridobljeno na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2669/2018 z dne 19. 10. 2018. Pritožnika kot tožeči stranki v omenjeni pravdi opr. št. I Pg 517/2022 zastopata stališče, da je z ustavitvijo izvršbe v predmetnem postopku (z rubežem terjatev stečajnega dolžnika do družbe F. d.o.o.) prišlo tudi do prenehanja (na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. I 2669/2018 z dne 19. 10. 2018 pridobljene) zastavne oziroma ločitvene pravice upnikov. Upnika nadalje zastopata prepričanje, da naj bi izvršilno sodišče v sklepu opr. št. I 2669/2018 z dne 20. 2. 2019 (s katerim je ugodilo ugovoru tretjih in ustavilo izvršbo) že odločilo o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj oziroma takšen predlog tretjih zavrnilo. Upnika pa pri tem prikladno zanemarjata, da je izvršilno sodišče takšno (skopo in docela neobrazloženo, prav tako pa nepravilno) odločitev omenilo le v okviru obrazložitve, ne pa tudi v izreku omenjenega sklepa. Tretji so takšen zahtevek na razveljavitev opravljenih dejanj podali, zato bi izvršilno sodišče moralo tudi o tem zahtevku odločiti - v izreku, pa na opisan način ni ravnalo. Povedano drugače, če se zavrnitev zahtevka pojavi zgolj v obrazložitvi, ne pa tudi v izreku, takšne odločitve učinek pravnomočnosti (res iudicata) ne zajema. Upnika v njuni vlogi z dne 21. 5. 2025 sicer poskušata zavajajoče prikazati, da naj bi bila z novelo ZIZ-L, ki je stopila v veljavo 25. 3. 2018, spremenjena ureditev ugovora tretjega v določbah 65. člena ZIZ na način, da sodišče ob ugotovitvi nedopustnosti in ustavitve izvršbe več ne razveljavi opravljenih izvršilnih dejanj. Pritožnika opozarjata na obrazložitev predloga novele ZIZ-L, iz katere v zvezi z obravnavanimi spremembami 65. člena ZIZ izhaja, da se veljavna ureditev spreminja tako, da se izvršba na predmet, glede katerega je izvršba nedopustna, ustavi, in da se na podlagi 76. člena ZIZ razveljavijo opravljena izvršilna dejanja (npr. rubež premičnine, zastavna pravica na nepremičnini). V nasprotju z zgrešenimi naziranji tožene stranke, ki trdi, da naj bi se določbe 76. člena ZIZ nanašale le na primere ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti, je določba drugega odstavka 76. člena ZIZ uporabljiva tudi pri ustavitvi izvršbe na podlagi ugovora tretjega. Takšno stališče potrjuje tudi sistematična razlaga zakona. Besedna zveza "po uradni dolžnosti" je sicer zajeta v prvem odstavku 76. člena ZIZ, ki določa, v katerih dodatnih primerih sodišče, brez predloga strank oziroma udeležencev postopka, samo ustavi izvršbo. Iste besedne zveze pa zakonodajalec ni uporabil tudi v drugem odstavku 76. člena ZIZ. ZIZ v drugem odstavku 76. člena varuje pridobljene pravice drugih oseb, pri čemer upnika ne predstavljata drugih oseb v izvršbi, pač pa sta kot upnika stranki tega postopka opr. št. I 2669/2018. Če bi izvršilno sodišče ob odločanju o tem, ali po ustavitvi izvršbe razveljavi opravljena dejanja, upoštevalo (zgolj) pridobljene pravice in interese upnika, izvršilnih dejanj ne bi razveljavilo nikoli, obravnavana določba pa bi pomenila le mrtvo črko na papirju. Vodenje izvršbe in oprava izvršilnih dejanj je namreč po naravi stvari vselej in brez izjeme v interesu upnika. Pritožnika zato zastopata prepričanje, da mora izvršilno sodišče pridobljene pravice drugih oseb v smislu drugega odstavka 76. člena ZIZ tolmačiti bistveno širše in pri tem upoštevati predvsem interese drugih subjektov (dolžnika in morebitnih tretjih), nikakor pa določba ne more biti namenjena varovanju (izključno) upnikovih pravic. Zgoraj navedeno toliko bolj velja v primeru ugovora tretjega, ko ta izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje in tako doseže njeno ustavitev. Tretji v tako izvedenem postopku namreč izkaže, da je izvršba že od samega začetka (odkar je upnik predlagal izvršbo na določen predmet) nedopustna in da upnik do poplačila iz tega premoženja ni upravičen. V takšnem primeru si tako ni mogoče zamisliti razloga, da bi upnik na predmetu, na katerega je izvršba že od samega začetka nedopustna, obdržal kakršnekoli pridobljene pravice. Sodišče prve stopnje, ki je v izpodbijanem Sklepu presojalo zgolj in samo interese oziroma pridobljene pravice upnikov (pri čemer sta Pritožnika prepričana, da upnika niti ne predstavljata drugih oseb v smislu drugega odstavka 76. člena ZIZ), je izhajalo iz napačnih izhodišč, pri tej odločitvi pa je v celoti zanemarilo tehtanje pravic drugih udeleženih subjektov, tj. dolžnika, tretjih ter nenazadnje Pritožnikov. Ker se sodišče o pridobljenih pravicah naštetih subjektov ter morebitnem upoštevanju njihovih upravičenih interesov ni izreklo niti z besedo, je Sklep v obravnavnem delu tudi v bistvenem neobrazložen, s tem pa obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zgornje naziranje ne more biti nič drugačno celo v primeru anticipirane globalne cesije, kot je to zmotno upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem Sklepu. Če je izvršilno sodišče ugotovilo, da upnik svoje terjatve ni upravičen poplačati iz naslova spornih terjatev dolžnika do družbe F. d.o.o., si ni mogoče zamisliti nobenega razloga, da bi kljub temu ohranil zastavno (ločitveno) pravico na teh terjatvah in s tem vrstni red. Ugoditev ugovoru tretjega ter ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet namreč po naravi stvari pomeni, da se upnik iz tega predmeta ni upravičen poplačati. Izvršilno sodišče bi moralo že ob izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe opr. št. I 2669/2018 z dne 20. 2. 2019 (v izreku) odločiti, da se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja. Priglasita pritožbene stroške.

3.Upnika sta odgovorila na pritožbo, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnikov dovolilo izvršbo med drugim z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika F. d. o. o. Pritožnika sta dne 13. 9. 2024 vložila v izpodbijanem sklepu zavrnjeni predlog za izdajo dopolnilnega sklepa tako, da sodišče odloči o razveljaviti izvršilnih dejanj - rubeža omenjene denarne terjatve. Pritožnika nista stranki postopka in predhodno nista nastopala v postopku kot tretja ali druga udeleženca. V svojem predlogu sta predlagala dopolnitev sklepa z dne 20. 2. 2019 o ugovoru tretjih (tretji so bili Banka G., Banka H. in Banka I.).

6.Iz obrazložitve sklepa z dne 20. 2. 2019 izhaja, da je upnik zahteval, da ohrani svoj vrstni red poplačila na zarubljeni terjatvi, ter da sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tretjih glede razveljavitve sklepa o izvršbi oz. razveljavitve opravljenih izvršilnih dejanja, ker za to ni podlage v prvem odstavku 65. člena ZIZ. Navedeno pomeni, da se upnik dejansko ni strinjal z ugovorom tretjih v celoti, saj se svoji poplačilni pravici, v vrstnem redu, kakršen je pač bil, ni želel odpovedati. Ustavitev izvršbe je v primeru ugovora tretjega odvisna od upnikovega voljnega ravnanja - možna je le, če upnik ugovoru ne nasprotuje ali nanj ne odgovori (prvi odstavek 65. člena ZIZ). Kot nesporno sodišče prve stopnje v sklepu z dne 20. 2. 2019 izvršilnega dejanja rubeža terjatve ni razveljavilo. Upnika sta torej do vložitve predloga pritožnikov več kot 5 let imela s sklepom o izvršbi pridobljeno pravico. Pridobljene pravice so zaobsežene tudi v 17. členu Ustave.

7.V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V tem primeru kot "drugi" izvršilni upniki niso izključeni, saj (tudi) splošna sodišča zavezuje ustavno načelo sorazmernosti in tehtanja interesov udeležencev v postopku. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi I Cpg 234/2022 tako menilo, da ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Višje sodišče je tudi menilo, da ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika) blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve. V bistveno enakem primeru tako tretji niti ni uspel s tožbo na nedopustnost izvršbe.

8.Predlagatelja že sama navajata, da kot tožeči stranki nastopata v pravdnem postopku opr. št. I Pg 517/2022 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki poteka zoper upnika C. ter D. D. Predlagatelja sta pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vložila tožbo, s katero v 2. točki tožbenega zahtevka uveljavljata ugotovitev, da terjatev upnikov, prijavljena v stečajnem postopku zoper družbo E. d. o. o. - v stečaju, ni zavarovana z ločitveno pravico na obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika E. d. o. o. do družbe F. d. o. o., ki je pridobljena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2669/2018 z dne 19. 10. 2018. Navedeni postopek je namenjen vsebinski presoji pravic upnikov do poplačila, pridobljene v tem izvršilnem postopku. Kot že pojasnjeno, bi jo v izvršilnem postopku upnika izgubila na podlagi takšne podane voljne izjave, ki pa je nista podala. Prav tako je navedeni postopek namenjen tehtanju pravic pritožnikov v razmerju do upnikov, zato izpodbijani sklep v tem smislu ni neobrazložen. V tistem postopku bo torej lahko odločeno o posledici, ki jo želita doseči pritožnika, v danem izvršilnem postopku pa njuna zahteva tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljena.

9.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnikov

11.Zoper 2. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta upnika. Navajata, da se v izvršilnem postopku subjekti ločijo na stranke in udeležence. Izraz stranka označuje upnika in dolžnika in gre za stranki z nasprotujočimi si interesi, izraz udeleženec pa osebo, ki v postopku uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni hkrati tudi stranka v postopku. Predlagatelja spadata prav v to kategorijo: s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa sta želela braniti svojo zatrjevano pravno korist in sta zato "tretja" - tega pojma ni mogoče razlagati tako ozko, kot ga (sicer tudi popolnoma neobrazloženo) razlaga sodišče. V kolikor bi sodišče štelo, da predlagatelja v postopku ne nastopata kot tretja, in da torej nimata pravnega interesa, da sodelujeta v postopku, potem bi njuno vlogo takoj po prejemu zavrglo. Nikakor pa ne more sodišče v fazi odločanja o stroških postopka in samo z vidika stroškov postopka sprejeti stališča, da ta, o predlogu katerega se je v postopku odločalo, sploh ni (bil) udeleženec postopka. Pa tudi če sodišče ne bi ponovno vsebinsko odločalo o vlogi predlagateljev, je vsebinsko odločalo v prvem postopku, ko je vlogi ugodilo - s tem pa so upnikoma nastali stroški s pritožbo (med drugim tudi stroški sodne takse), katere sta nedvomno povzročila predlagatelja. Torej zahteva za povračilo stroškov, nastalih upnikoma, temelji na 7. odstavku 38. člena ZIZ. Nesporno so bili potrebni za izvršbo, saj sta upnika tako s pritožbo zoper prvotno izdani sklep kot tudi z izjavo glede vloge predlagateljev z dne 13. 9. 2024 uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Ne gre namreč pozabiti, da sta predlagatelja z očitnim nedopustnim manevrom želela protipravno doseči razveljavitev prej pridobljene zastavne pravice upnikov na terjatvah do dolžnikovega dolžnika, na podlagi česar upnika ne bi mogla uveljavljati ločitvene pravice ter prednostnega poplačila v stečajnem postopku - za prijavljeno in priznano terjatev v višini kar 1.656.846,05 EUR. Ne gre pozabiti, da so bile upnikoma ob prvotnem odločanju o predlogu predlagateljev kršene tako procesne, kot tudi ustavne pravice, saj jima sklep, ki je tako brutalno posegel v njune pravice sploh ni bil vročen (bil pa je vročen predlagateljema), in sta bili prisiljena, da sta zagotovila varstvo svojih pravic na podlagi podatkov, s katerimi sta v posameznem trenutku razpolagala (kot sta jih lahko pridobivala sama), zato sta tudi bili potrebni dve dopolnitvi pritožbe. Priglašata pritožbene stroške.

12.Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

13.Višje sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da sta A. d.o.o. in B. d.o.o. v tej zadevi nastopala kot udeleženca. S pojmom udeleženec namreč ZIZ v 5. točki 16. člena označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Ker 38. člen ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo skladno s 15. členom ZIZ uporabiti določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha. Glede na navedeno načelo sta v novem postopku uspela upnika, ki sta zato upravičena do povrnitve stroškov prejšnjega pritožbenega postopka.

14.Po povedanem morata udeleženca upnikoma povrniti stroške pritožbe z dne 8. 10. 2024 po 7. točki tar. št. 31 v višini 3200 točk, z 10 odstotnim povišanjem za zastopanje dveh strank, 2% materialne stroške, 22% DDV in sodno takso za pritožbo zoper sklep v višini 26,40 EUR, skupaj 2.654,57 EUR. Prav tako sta upnika upravičena do povrnitve stroškov obrazložene vloge - izjave na predlog udeležencev z dne 13. 9. 2024, v višini 2400 odvetniških točk po 8. točki tar. št. 31 OT z 10 odstotnim povišanjem za zastopanje dveh strank, 2% materialne stroške, 22% DDV, skupaj 1.971,13 EUR. Do stroškov dopolnitev pritožb upnika nista upravičena, saj nista z ničemer konkretizirano utemeljila (tj. katere točno nove navedbe naj bi lahko podala šele kasneje), zakaj dodatnih navedb nista mogla navesti že v sami pritožbi.

15.Delno utemeljeni pritožbi je višje sodišče po pojasnjenem ugodilo tako, da je sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da morata A. d.o.o. in B. d.o.o. upnikoma povrniti 2.654,57 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa ter 1.971,13 EUR stroškov za odgovor z dne 21. 5. 2025, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in 2. točko izreka sklepa v delu zavrnitve stroškov dopolnitve pritožbe z dne 10. 10. 2024 in druge dopolnitve pritožbe z dne 15. 10. 2024 potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Upnika sta s pritožbo uspela, zato jima morata udeleženca povrniti pritožbene stroške, in sicer po 7. točki tar. št. 31 v višini 3200 točk z 10 odstotnim povišanjem za zastopanje dveh strank, 2% materialne stroške, 22% DDV in sodno takso za pritožbo zoper sklep v višini 26,40 EUR, skupaj 2.654,57 EUR.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 16, 16-5, 65, 76 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 308

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.