Jedro

Ker je za neizpolnitev pogodbe odgovoren toženec, ki je prejel aro, sta tožnika v skladu z drugim odstavkom 65. člena OZ upravičena do plačila dvojne are.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožnikoma plačati 20.000 EUR kot znesek dvojne are z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2006 dalje. Odločilo je o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da sta pravdni stranki odstopili od načela sočasne izpolnitve, in sicer je bil za plačilo kupnine rok 31. 5. 2006 kot bistvena sestavina pogodbe, rok za izpolnitev toženčeve obveznosti pa ni bil dogovorjen kot fiksni rok. Višje sodišče je pravilno ugotovilo, da je šlo pri dogovorjenem roku plačila kupnine za bistveno sestavino pogodbe, vendar pa tega v nadaljevanju ne upošteva in je zato že iz tega razloga odločitev sama s seboj v nasprotju. Meni, da je z neplačilom kupnine avtomatsko prišlo do razdrtja pogodbe. Tožnika obveznosti plačila kupnine nista bila sposobna izpolniti, kar potrjuje tudi njun predlog nove prodajne pogodbe z drugačnimi plačilnimi pogoji. Vedela sta, da na strani toženca ni ovir za overitev podpisa na pogodbi. Razlogi za razdrtje pogodbe so tako na strani tožnikov. Tožencu ni mogoče očitati odloga pri izpolnitvi, saj je bilo evidentno, da tožnika kupnine v dogovorjenem roku ne bosta plačala. Še pred sklenitvijo sporne pogodbe je prišlo do določenega plačila varščine, kar bi toženec lahko zadržal, a je vseeno priznal na račun are. Nižjima sodiščema očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj sta obrazložitvi sami s seboj v nasprotju oz. v določenem delu odločitev sploh ni mogoče preizkusiti. Tako višje sodišče ugotovi, da je bilo plačilo kupnine v dogovorjenem roku bistvena sestavina pogodbe, potem pa ne navede, zakaj to ne pripelje do drugačne odločitve. Odločitev je iz navedenega razloga tudi v nasprotju z ustavnimi jamstvi, predvsem do enakega varstva pravic. Zatrjuje, da je do overitve podpisa na pogodbi prišlo.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila, in poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo (npr. da je toženec overil podpis na prodajni pogodbi itd.).

7. Očitki procesnih kršitev niso utemeljeni. Ne drži, da sodb sodišč druge in prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Obe sta razumljivi, brez protislovij in ustrezno vsebinsko obrazloženi, tako da je preizkus mogoč. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb. Očitki kršitve načela enakosti niso zadostno konkretizirani.

8. Razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Ne drži, da je bilo plačilo kupnine v roku, določenem v prodajni pogodbi, njena bistvena sestavina. Dogovori, vsebovani v 11. in 12. točki te pogodbe, namreč kažejo na to, da je bila izpolnitev v kasnejšem času za toženca še vedno sprejemljiva, kar nenazadnje poudarja sam revident. Vendar pa to, ob dejstvu, da je pogodba razdrta, ni odločilno. Bistveno je vprašanje, katera pogodbena stranka je odgovorna za neizpolnitev pogodbe. Toženčeva pogodbena obveznost je bila overiti podpis na pogodbi in izročiti njen izvirnik v hrambo notarju pred plačilom kupnine. Poziv nasprotne stranke k takšni izpolnitvi ni bil potreben, kot zmotno meni revident. Ker tega ni storil, tudi tožnika do izteka roka nista plačala kupnine. Stranka, ki je dolžna izpolniti pozneje kakor druga, ali vsaj obenem z njo, ima pravico ugovora, da nasprotna stranka še ni izpolnila. Okoliščine, ki bi utemeljevale ugovor ogroženosti, niso bile ugotovljene. Ker je torej za neizpolnitev pogodbe odgovoren toženec, ki je prejel aro, sta tožnika v skladu z drugim odstavkom 65. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) upravičena do plačila dvojne are.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).