Jedro

Pravna oseba ima kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem izogne izbrisu. Če takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni več mogoče odločati. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na okoliščine konkretnega primera predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 2233/2011 z dne 5. 10. 2011 je tožena stranka (Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani) odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zavrne.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik dne 17. 8. 2011 vložil prošnjo za dodelitev BPP in prošnji priložil dokumentacijo izvršilnih postopkov ter drugo dokumentacijo. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen ZBPP in poudari, da je po vpogledu v sodni-poslovni register AJPES, ki ga je izvedla skladno s 33. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dne 5. oktobra 2011 ugotovila, da je pri tožniku vpisan začetek postopka za izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Ugotavlja, da si hkratno vodenje izbrisnega in stečajnega postopka že pojmovno nasprotujeta, saj pogoji za uvedbo postopka zaradi insolventnosti (oziroma stečajnega postopka) izključujejo obstoj pogojev za uvedbo izbrisnega postopka brez likvidacije. Materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka je, da je dolžnik postal insolventen (50. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije pa velja predpostavka, da je ta (med drugim) izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) in zato ni mogoče uvesti stečajnega postopka in posledično tudi ne tožnika oprostiti plačila stroškov stečajnega postopka. Tožena stranka zato ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Zato prošnja tožnika za dodelitev BPP ni utemeljena. Tožena stranka finančnega položaja prosilca ni ugotavljala, ker ni izpolnjen objektivni pogoj pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči. Slednji mora biti izpolnjen kumulativno z dohodkovnim pogojem in premoženjskim pogojem.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo, v kateri sicer pritrjuje ugotovitvi, da je v sodno-poslovnem registru AJPES vpisan začetek postopka za izbris tožnika iz sodnega registra brez likvidacije. Dodaja pa, da je bil na podlagi ugovora upnika dne 21. 12. 2010 izdan tudi sklep, s katerim je bil ustavljen (pravilno prekinjen, op. sodišča) postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, in sicer do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka nad družbo. Navaja tudi svoje razloge za vložitev prošnje za BPP in sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe. Poudarja, da v času odločanja v upravnih spisih ni bilo nobenega podatka, ki bi izkazoval drugačno situacijo od ugotovljene, in sicer v smislu, da se postopek za izbris tožnika iz sodnega registra brez likvidacije ne vodi in bi posledično bilo mogoče uvesti stečajni postopek in preverjati vsebinske ter finančne pogoje za dodelitev BPP. Dodaja še, da je dne 5. 12. 2011 ponovno preverila evidenco AJPES in med objavami pridobila sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. SRG ... z dne 30. 11. 2011, s katerim je sodišče ugovor upnika zoper sklep o začetku postopka za izbris tožnika iz sodnega registra brez likvidacije zavrnilo kot neutemeljen in ugotovilo, da obstaja razlog za izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije. To pa pomeni, da so še vedno podani razlogi, kot so bili ob izdaji izpodbijane odločbe, zaradi katerih ni mogoče uvesti stečajnega postopka. Zavrnilna odločba je tako bila in je še vedno utemeljena. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bil s sklepom z dne 29. 9. 2010 zoper tožnika začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Sporno med stranka je, ali se lahko zoper tožnika, kot pravno osebo, glede katere je začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, uvede stečajni postopek in ali lahko takšna pravna oseba posledično ob izpolnjevanju pogojev pridobi BPP.

Tožena stranka navaja, da je materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka v tem, da je dolžnik postal insolventen (50. člen ZFPPIPP). Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije pa predpostavlja, da je ta (med drugim) izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) in zato ni mogoče uvesti stečajnega postopka in posledično tudi ne te pravne osebe oprostiti plačila stroškov stečajnega postopka. V 434. členu ZFPPIPP je določeno, da sklep, s katerim se začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, izda registrsko sodišče, če presodi, da obstaja izbrisni razlog. Glede na 431. člen istega zakona pa sodišče odloči o začetku postopka izbrisa brez likvidacije po uradni dolžnosti na podlagi obvestila o obstoju izbrisnega razloga iz 428. člena ali na predlog upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 433. člena tega zakona. V prvem odstavku 435. člena ZFPPIPP so določeni (trije) razlogi, iz katerih lahko pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa brez likvidacije, njen družbenik ali upnik vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Eden izmed ugovornih razlogov, zaradi katerega ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, je tudi dejstvo, da je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo (3. točka prvega odstavka. 435. člena ZFPPIPP). Ta ugovor pa je dovoljen samo v primeru, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP). Po navedenem ima pravna oseba kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem (lahko) izogne izbrisu. Če pa takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni mogoče (več) odločati. Po navedenem ima tožena stranka sicer prav, ko navaja, da si hkratno vodenje izbrisnega in stečajnega postopka že pojmovno nasprotujeta. Je pa sicer, po oceni sodišča, v primerih, kjer je zoper sklep o izbrisu brez likvidacije dovoljeno vložiti ugovor, potrebno, v smislu načela materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem, če ZBPP ne določa drugače, postopa organ za BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP) preizkusiti, ali je bil morda zoper tak sklep ugovor vložen. Vložitev tega pravnega sredstva namreč (lahko) povzroči prekinitev postopka izbrisa brez likvidacije in posledično temu lahko sledi tudi uvedba začetka postopka zaradi insolventnosti (stečaja).

V obravnavnem primeru pa tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov ni niti navajal, da je zoper sklep o začetku postopka izbrisa vložil ugovor. Prav tako ni navajal še manj pa izkazoval, da je vložil predlog za uvedbo stečaja, ki je, kot je že navedeno, po 3. točki prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, eden od zakonsko določenih ugovornih razlogov. Tožnik pa ob tem, da sam ni vložil predloga za začetek postopka stečaja, tudi ni navajal, da rok za ugovor zoper sklep o izbrisu brez likvidacije še ni potekel in je zato tudi po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je, skladno s 24. členom ZBPP, tožnikovo vlogo za BPP zavrnila.

Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se namreč pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da nima verjetnega izgleda za uspeh. Po navedeni zakonski ureditvi mora biti, poleg finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, izpolnjen tudi tudi t.i. materialni kriterij. Omenjeni materialni kriterij iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na dane okoliščine predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot je že navedeno, odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).