Jedro

Kupoprodajna pogodba med pravdnima strankama je bila res razvezana in iz tega razloga je odpadel tudi pravni temelj za izpolnitev na tej pravni podlagi. Ne glede na to pa tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 44.109,91 EUR ni utemeljen, saj zaradi razveze kupoprodajne pogodbe ni prišlo do neutemeljenega premika premoženja iz tožnikove sfere, zaradi katerega bi bil tožnik prikrajšan, toženec pa obogaten.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v ugodilnem delu spremenita tako, da se zavrne zahtevek za plačilo 44.109,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2002 do plačila.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 4.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2002 do plačila, 932,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 2002 do plačila in 44.109,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2002 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Kot nosilni razlog je navedlo, da so tretje osebe (kupci stanovanj) sporne zneske plačale tožencu na račun razvezane prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, zato mora toženec tisto, kar je prejel, vrniti tožniku.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede 4.172,93 EUR in 932,65 EUR s pripadki ter v stroškovnem delu in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu (glede 44.109,91 EUR s pripadki) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo. Strinjalo se je, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o poravnavanju kupnine za stanovanjsko hišo iz prejete kupnine za posamezna izdelana stanovanja.

**Navedbe revidenta**

3. Zoper to sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi ter sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Strinja se, da mora toženec po razvezi pogodbe vrniti tisto, kar je na podlagi te pogodbe prejel, vendar pa bi moral prejeto vrniti tistemu, ki mu je sredstva dal in ne nekomu tretjemu. Vsi trije sporni zneski so bili nakazani neposredno tožencu na njegov račun. Bistveno vprašanje je zato, ali lahko tožnik iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vračilo nečesa, česar ni dal tožniku. S potrdilom z dne 20. 12. 2002 je toženec zgolj potrdil, da je prejel kupnino za stanovanje št. 3, ne pa, da gre za denarna sredstva, ki bi mu jih izročil tožnik. Dogovora, naj se tožnikova obveznost plačila kupnine za nepremičnino vl. št. 630 k.o. ... poravnava s plačilom tretjih oseb, ni bilo. Ne drži, da toženec tožnikove trditve o obstoju dogovora ni prerekal. 4. Revizijsko sodišče navedb v dopolnitvi revizije, ki jih je toženec podal po izteku roka za vložitev revizije, ni upoštevalo (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

**Odgovor nasprotne stranke**

5. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrne, saj nista podana ne revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

6. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija je utemeljena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili kupoprodajno pogodbo (priloga A2) brez datuma, s katero je toženec prodal tožniku nepremičnino vl. št. 630 k.o. ... za ceno 160.000 DEM. Po sklenitvi pogodbe je tožnik hišo, ki je bila predmet pogodbe, obnovil tako, da so v njej nastala štiri stanovanja, namenjena za prodajo. Prodajne pogodbe za stanovanja je s kupci sklepal toženec kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine vl. št. 630 k.o. ... Ni sporno, da je bila prodajna pogodba med pravdnima strankama razvezana, sporno pa je, ali mora toženec tožniku kot posledico razvezane pogodbe vrniti kupnino 44.109,91 EUR. Ta znesek je namreč tožencu (na njegov račun) nakazal kupec - C. d. o. o. enega od stanovanj, ki so po obnovi nastala v stanovanjski hiši. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o načinu poravnavanja kupnine iz naslova kupoprodajne pogodbe iz prejetih kupnin za novo izdelana stanovanja v obnovljeni stanovanjski hiši. 9. Posledica razveze kupoprodajne pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so bile predmet te pogodbe (prvi odstavek 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Treba je vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Ne glede na to, iz čigave sfere izvira razlog za razvezo pogodbe, je objektivna posledica razveze pogodbe nastanek reparacijske obveznosti: če je bilo na podlagi razvezane pogodbe že kaj izpolnjeno, z razvezo odpade pravni temelj za izpolnitev in ni več podlage za to, da prejemnik izpolnitev obdrži. 10. Nižji sodišči sta ocenili, da je imelo plačilo tretjega – podjetja C. d. o. o. značilnosti izpolnitvenega ravnanja, ki je bilo predmet kupoprodajnega razmerja med pravdnima strankama (tretji odstavek 296. člena ZOR). Omenjeni dogovor ni samostojen pravni posel, temveč je njegovo pravno učinkovanje odvisno od veljavnosti kupoprodajne pogodbe, v zvezi z izpolnitvijo katere je bil dogovorjen. To pomeni, da je akcesoren in deli pravno usodo kupoprodajne pogodbe. Ker je bila kupoprodajna pogodba razvezana, tudi dogovor, da je izpolnitev upravičena opraviti tretja oseba (ki ni dolžnik), nima pravnega učinka. Znesek, ki je bil plačan na njegovi podlagi, ima značilnosti izpolnitve brez pravnega temelja, zato ima tisti, ki je denarni znesek plačal, pravico zahtevati njegovo vrnitev po pravilih o neupravičeni obogatitvi (primerjaj s prvim odstavkom 210. člena ZOR). Tista oseba, ki ima pravico zahtevati vrnitev plačanega zneska v konkretnem primeru, je tista, ki ga je plačala, to pa ni tožnik, ampak podjetje C. d. o. o. 11. Utemeljenost kondikcijskega zahtevka je treba presojati le v okviru dejanskih navedb tožeče stranke, ki trdi, da zahteva vračilo tistega, kar je bilo plačano na podlagi razvezane prodajne pogodbe. Meni torej, da gre za primer prehoda premoženja, pri katerem je pravna podlaga za izpolnitev odpadla, ker je bila pogodba razvezana (condictio ob causam finitam). Kupoprodajna pogodba med pravdnima strankama je bila res razvezana in iz tega razloga je odpadel tudi pravni temelj za izpolnitev na tej pravni podlagi. Posledično je odpadel tudi pravni temelj za izpolnitev na podlagi dogovora pravdnih strank in tretje osebe (tretji odstavek 296. člena ZOR) o izpolnitvenem ravnanju, ki ga opravi oseba, ki ni subjekt obveznosti. Ne glede na to pa tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 44.109,91 EUR ni utemeljen, saj zaradi razveze kupoprodajne pogodbe ni prišlo do neutemeljenega premika premoženja iz tožnikove sfere, zaradi katerega bi bil tožnik prikrajšan, toženec pa obogaten. Plačilo kupnine za stanovanje, ki ga je kupilo podjetje C. d. o. o., pomeni izpolnitev obveznosti iz veljavne prodajne pogodbe z dne 2. 12. 2002, ki sta jo sklenila toženec in podjetje C. d. o. o., zato ne gre za izpolnitev nedolga. Prav tako ni podano prikrajšanje na strani tožnika, saj spornega zneska tožencu ni nakazal on, ampak tretji. Če je tožnikov gmotni položaj zaradi vlaganj v prenovo stanovanjske stavbe, ki je bila predmet razvezane kupoprodajne pogodbe, slabši, kot bi bil, če se načrtovani posel med pravdnima strankama ne bi izjalovil, to ni v vzročni zvezi z dejstvom, da je toženec prejel kupnino za stanovanje, ki ga je prodal tretji osebi. Prikrajšanja, ki bi izviralo iz storitve (dela in v objekt vloženih sredstev), pa tožnik v tej zadevi ne uveljavlja.

12. Ker sta sodišči prve in druge stopnje v zadevi zmotno uporabili materialno pravo, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbi spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo 44.109,91 EUR zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

13. Ker v zadevi še ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, je revizijsko sodišče odločilo, da se odločitev o revizijskih stroških pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP).