Jedro

Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nepopoln in prepozen zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je bil predlog vložen pravočasno, v skladu z določili 117. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Z zadevo se je seznanil šele 09.05.2007, predlog pa je bil vložen deveti dan po tem, ko je izvedel za zadevo. Glede na določila 116. čl. ZPP bi mu bilo potrebno vročiti sklep o izvršbi v skladu z zakonom. Sklep mu ni bil vročen, pač pa se je z zadevo seznanil zgolj na osnovi dejstev, nato pa podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Šele potem, ko bi mu bil v skladu z zakonom vročen sklep, pa bi začeli teči roki. Očitno si sodišče po svoje tolmači predpise. Nelogično je razlogovanje sodišča, da bi moral obenem z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opraviti tudi zamujeno dejanje, saj ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje in hkrati podati ugovora zoper sklep o izvršbi, ki mu sploh ni bil vročen. Ker je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje naveden upravičen vzrok za nastalo zamudo; v času od 15.04. do 07.05.2007 je bil odsoten, bil je doma in ni prihajal v pisarno, predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Po določbah 116. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno sredstvo in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Po določbah 2. odst. 117. čl. ZPP se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v 15-ih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Glede na določila 4. odst. 117. čl. ZPP pa mora predlagatelj, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

Ne da bi se pritožbeno sodišče spuščalo v presojo ali je razlog, ki ga je kot vzrok za zamudo roka za pritožbo navedel pritožnik v svojem predlogu in ki ga ponavlja v pritožbi, upravičen v smislu 1.odst. 116. čl. ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik za to, da bi se njegova vloga lahko celovito obravnavala ni zadostil drugemu pogoju, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, saj ni hkrati z vložitvijo predloga opravil tudi zamujenega dejanja. Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je namreč, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči. To pa pomeni, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje popolnoma pravilna. Ne sodišče prve stopnje, pač pa pritožnik si po svoje tolmači zakonske predpise, ko meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje sklep ponovno vročiti. Zakon je glede tega popolnoma jasen. V zvezi s tem pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da tudi ne vzdrži presoje pritožnikova trditev, da bi bilo nemogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje in hkrati podati ugovor zoper sklep o izvršbi, ki mu sploh ni bil vročen. To pa zato, ker je tako iz same pritožbe, kot tudi iz podatkov spisa (list. št. 10 spisa) razvidno, da je pritožnik spis na sodišču ne le pregledal, pač pa si je sklep celo kopiral. Prav nobenih ovir torej ni bilo, da bi vložil zoper sklep tudi ugovor.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (35. čl. ZPP v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).