Jedro

Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) tudi po vloženi obtožbi.

2. Zoper ta sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik smiselno zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ali pa ga spremeni in pripor odpravi ali ga nadomesti s hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, katerega obstoj izpodbija zagovornik. Zagovornik ponavlja navedbe, ki jih je uveljavljal že v dosedanjih pritožbah, izjasnitvah in v zahtevi za varstvo zakonitosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstaja utemeljen sum in se je upravičeno oprlo na dosedanje ugotovitve, vključno z zaslišanjem prič in pravilno zaključilo, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in to kljub izpovedbam obdolženčevih sorodnikov, da naj bi konopljo vzgajal, da jim lajša zdravstvene težave, ob čemer sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da policisti ob hišnih preiskavah niso zasegli konoplje v obliki, v kateri naj bi jo po lastnih izpovedbah uživali sorodniki obdolženca.

5. Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je pripor sorazmeren in nujno potreben ukrep. Ugotovilo je namreč, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, ki predstavlja hudo nevarnost za zdravje in življenje uživalcev, še posebej glede na večjo količino zasežene droge. Pravilno je tudi presodilo, da je pripor nujno potreben ukrep, ki ga milejši ukrepi ne morejo uspešno nadomestiti in da hišni pripor ne omogoča takšnega nadzora, ki bi obdolžencu onemogočil ponovitev istovrstnega kaznivega dejanja.

7. Ker glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena in je podaljšanje pripora skladno s 3. točko prvega odstavka 201. člena ZKP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).