Jedro

Odločba o prevedbi pravice do denarne socialne pomoči, do katere upravičenec ni več upravičen, oziroma je upravičen v nižjem znesku, izdana na temelju 66. člena ZSVarPre, ima lahko le učinek za naprej, to je od prvega dne naslednjega meseca po njeni izdaji. Toženec je tožniku najprej razveljavil pravnomočno odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči v višjem znesku za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, in mu od tega dne dalje priznal denarno socialno pomoč v nižjem znesku. Naknadno pa je izdal dopolnilno odločbo, da je tožnik razliko med prej priznano denarno socialno pomočjo v višjem znesku in prevedeno denarno socialno pomočjo nižjem znesku dolžan vrniti. Dopolnilna odločba se sme po 220. členu ZUP izdati le v primeru, ko z odločbo ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Ker je bilo že z odločbo o prevedbi odločeno tako o razveljavitvi pravnomočne odločbe, kot o pravici do denarne socialne pomoči pod pogoji iz ZSVarPre, je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila po določbi 66. člena ZSVarPre predmet postopka. Določba 66. člena ZSVarPre ne daje podlage za odločitev o vračilu v primeru, ko upravičenec do denarne socialne pomoči po ZSV do te pomoči po ZSVarPre ni upravičen ali je upravičen v nižjem znesku. Do vračila namreč ob pravilni uporabi in razlagi 66. člena ZSVarPre niti ne more priti. Izdaja izpodbijane dopolnilne odločbe je bila zato že iz tega razloga nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 6. 6. 2014 in prvostopenjsko dopolnilno odločbo št. ... z dne 10. 3. 2014 (I. točka izreka). Obenem je tožencu naložilo, da tožniku povrne 417,85 EUR stroškov postopka tako, da jih nakaže na račun sodišča (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Sodišče je zmotno razlagalo 44. člen ZUPJS, da mora o vračilu neupravičeno prejetih sredstev odločiti že ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe v istem postopku. Tega citirani člen ne določa, nalaga le, da je treba odločiti na način, iz katerega bo razvidno, da so to neupravičeno prejeta sredstva. Poudarja, da je o pravici do denarne socialne pomoči odločil na podlagi 66. in 68. člena ZSVarPre. Z dopolnilno odločbo pa je odločil še o vrnitvi neupravičeno prejetih sredstev oziroma o višini dolga. Znesek dolga 163,52 EUR je nesporen. Sklicuje se na 12. odstavek 4. člena ZDIU/12, po katerem je stranka dolžna akontativno prejeta sredstva vrniti na način, kot je določen v 6. odstavku 44. člena ZUPJS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Popolno in pravilno je ugotovilo dejansko stanje. Izpodbijani odločbi toženca je utemeljeno odpravilo, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov, kot so obrazloženi v izpodbijani sodbi.

6. V tej zadevi, ko se presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 6. 6. 2014 v zvezi s prvostopenjsko dopolnilno odločbo z dne 10. 3. 2014, se spor nanaša na vračilo razlike med višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah Zakona o socialnem varstvu (ZSV; Ur. l. RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami), in višino po uradni dolžnosti preoblikovane denarne socialne pomoči po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami). Z dopolnilno odločbo z dne 10. 3. 2014 je namreč toženec na podlagi 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) dopolnil odločbo z dne 15. 2. 2012 tako, da je tožnik dolžan vrniti prejete zneske denarne socialne pomoči za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 1. 2012 v znesku 163,52 EUR v roku 30 dni, oziroma se, če je upravičen do pravice iz javnih sredstev, le-ta mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih sredstev.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi odpravilo kot nezakoniti zgolj zato, ker o vračilu prejete denarne socialne pomoči ni bilo odločeno že ob odpravi oziroma razveljaviti odločbe o priznanju pravice. Po stališču pritožbenega sodišča pa je za odločitev v tej zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali je imel toženec sploh pravno podlago za odločitev, da je tožnik razliko med višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah ZSV, in višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah ZSVarPre, dolžan vrniti.

8. Tožniku je bila z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 29. 7. 2011 na podlagi določb tedaj veljavnega ZSV dodeljena denarna socialna pomoč v znesku 230,61 EUR mesečno za obdobje od 1. 8. 2011 do 31. 1. 2012. Toženec je to odločbo razveljavil z odločbo z dne 15. 2. 2012 z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da je tožnik do denarne socialne pomoči v višini 67,09 EUR mesečno upravičen za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 1. 2012 in do na denarno socialno pomoč vezano pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Odločba z dne 15. 2. 2012 je postala dokončna in pravnomočna.

9. Z dnem 1. 1. 2012 se je namreč začel uporabljati ZSVarPre,(1) ki je priznavanje denarne socialne pomoči uredil povsem na novo. Zato je v 66. členu posebej uredil situacije, kot je tožnikova, ko so bili upravičenci ob začetku uporabe tega zakona upravičeni do denarne socialne pomoči po prej veljavnem predpisu. Gre za t. i. prevedbo oziroma prenos pravice. Centre za socialno delo je v 1. odstavku 66. člena pooblastil, da v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne odločbe. Center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica iz prejšnjega odstavka in določi njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu (2. odstavek 66. člena ZSVarPre).

10. V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS(2) je bilo v zvezi z vprašanjem, od kdaj velja odločba o razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, s katero je bil upravičenec upravičen do denarne socialne pomoči po prejšnjem zakonu, že zavzeto stališče, da gre za razveljavitveno odločbo, s katero se ne odpravljajo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje pravne posledice. Pri tem je Vrhovno sodišče RS opozorilo na možnost smiselne uporabe določbe 4. odstavka 68. člena ZSVarPre, ki v podobnih primerih, ko gre za prenos pravice do varstvenega dodatka in pravice do državne pokojnine, izrecno določa izplačevanje do zadnjega dneva v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. To pomeni, da ima odločba o prevedbi pravice do denarne socialne pomoči, do katere upravičenec ni več upravičen, oziroma je upravičen v nižjem znesku, izdana na temelju 66. člena ZSVarPre, lahko le učinek za naprej, to je od prvega dne naslednjega meseca po njeni izdaji.

11. Prav to, da je prišlo pri tožniku z odločbo z dne 15. 2. 2012 do prevedbe pravice do denarne socialne pomoči, kar v pritožbi poudarja že sam toženec, pa je za odločitev v tem sporu tudi bistvenega pomena.

12. Odločba z dne 15. 2. 2012 je sicer postala dokončna in pravnomočna, kar pomeni da, čeprav je zaradi razveljavitve odločbe z dne 29. 7. 2011 o priznanju pravice do denarne socialne pomoči v višjem znesku za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, nepravilna, zavezuje tako stranki kot sodišče. To pa samo po sebi še ne pomeni, da je tožnik razliko med višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah ZSV, in višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah ZSVarPre, dolžan vrniti.

13. Toženec je imel v 66. členu ZSVarPre v postopku ugotavljanja, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov ZSVarPre, le pooblastilo za izdajo odločbe, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica po ZSV in določi njeno drugo višino ali drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov. O tem pa je toženec z odločbo z dne 15. 2. 2012 tudi odločil. Zato po stališču pritožbenega sodišča za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe z dne 10. 3. 2014 sploh niso bili izpolnjeni pogoji iz 220. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami).

14. Če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko po 220. členu ZUP izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Dopolnilna odločba se torej sme izdati le v primeru, ko z odločbo ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Toženec pa je z odločbo z dne 15. 2. 2012 odločil tako o razveljavitvi odločbe z dne 29. 7. 2011, kot o pravici do denarne socialne pomoči pod pogoji iz ZSVarPre. Torej je odločil o vseh vprašanjih, ki so bila po določbi 66. člena ZSVarPre predmet postopka. Določba 66. člena ZSVarPre ne daje podlage za odločitev o vračilu v primeru, ko upravičenec do denarne socialne pomoči po ZSV do te pomoči po ZSVarPre ni upravičen ali je upravičen v nižjem znesku. Do vračila namreč ob pravilni uporabi in razlagi 66. člena ZSVarPre niti ne more priti. Izdaja dopolnilne odločbe z dne 10. 3. 2014 je bila zato že iz tega razloga nezakonita.

15. Toženec pa za izdajo odločbe o vračilu razlike med višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah ZSV, in višino denarne socialne pomoči, priznane po določbah ZSVarPre, tudi sicer ni imel podlage niti v določbi 44. člena ZUPJS, s katero je utemeljil izpodbijano dopolnilno odločbo.

16. V 1. odstavku 44. člena ZUPJS je določeno, da so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi prejšnjega člena(3) ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Center za socialno delo odloči o višini, načinu in o času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe iz 1. odstavka tega člena v istem postopku (3. odstavek 44. člena ZUPJS).

17. Določbe 44. člena ZUPJS pa v obravnavanem primeru sploh ni mogoče uporabiti, ker je ob izdaji izpodbijane dopolnile odločbe 10. 3. 2014 in tudi ob izdaji izpodbijane dokončne odločbe 6. 6. 2014 še veljal 48. člen ZSVarPre,(4) ki je bil v razmerju do 44. člena ZSVarPre lex specialis. Specialni predpis pa po pravni teoriji in sodni praksi derogira splošnega.

18. Pogojev za vračilo razlike med prej pravnomočno priznano denarno socialno pomočjo in višino prevedene denarne socialne pomoči pa ni niti v določbi 48. člena ZSVarPre.

19. V 48. členu ZSVarPre je bilo določeno, da je denarna socialna pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 45. in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena, v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in jo je upravičenec dolžan vrniti. Center za socialno delo odloči o vračilu neupravičeno prejete denarne socialne pomoči v primeru odprave ali razveljavitve odločbe iz prejšnjega odstavka v istem postopku (2. odstavek 48. člena ZSVarPre).

20. V tej določbi ZSVarPre je bila dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih zneskov denarne socialne pomoči določena le primerih, ko je šlo za odpravo ali razveljavitev odločbe po 45. členu ZSVarPre, to je iz krivdnih razlogov,(5) ali po 46. členu ZSVarPre, ko upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena, in odpravo ali razveljavitev odločbe po ZUP, to je z izrednimi pravnimi sredstvi. V obravnavanem primeru pa odločba z dne 29. 7. 2011 ni bila razveljavljena niti iz razloga po 45. ali 46. členu ZSVarPre niti z izrednimi pravnimi sredstvi, temveč kot že obrazloženo, zaradi prevedbe pravice do denarne socialne pomoči po 66. členu ZSVarPre.

21. Neutemeljeno pa se toženec v pritožbi sklicuje tudi na 12. odstavek 4. člena Zakona o dodatnih intervencijskih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12; Ur. l. RS, št. 110/2011 s spremembami), ki je začel veljati 1. 1. 2012, prenehal pa z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF; Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami) 31. 5. 2012.(6)

22. Ob izdaji izpodbijanih odločb 12. odstavek 4. člena ZDIU12 ni več veljal, tudi sicer pa v njem ni bilo podlage za izdajo odločbe o vračilu razlike med priznano denarno socialno pomočjo po ZSV in višino prevedene denarne socialne pomoči po ZSVarPre.

23. 12. odstavek 4. člena ZDIU12 je določal, da se sredstva, izplačana na podlagi odločbe veljavne na dan 31. 12. 2011, oziroma pravice, ki so v letu 2012 uveljavljane na podlagi odločbe veljavne na dan 31. 12. 2011, štejejo kot akontacija pravice iz javnih sredstev. V primeru, če je bila upravičencu z odločbo priznana pravica do višjega mesečnega zneska, kot ga je uveljavil, oziroma mu je bil izplačan z akontacijo, se mu za obdobje, ko jo je uveljavljal, oziroma mu je bila izplačana, prizna le razlika med akontativno izplačanimi oziroma uveljavljanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe. V nasprotnem primeru pa je stranka dolžna akontativno prejeta oziroma uveljavljana sredstva vrniti na način, kot je določen v 6. odstavku 44. člena ZUPJS.

24. Po 6. odstavku 44. člena ZUPJS pa lahko center za socialno delo in oseba skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka osebe po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke ter njen socialni in gmotni položaj. Odlog ali obročno plačilo se lahko dogovori največ za tri leta. Oseba je dolžna izplačevalcu pravice oziroma centru za socialno delo skladno z dogovorom o vračilu javnih sredstev redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Za čas odloženega plačila in ob obročnem plačilu se obračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan zapadlosti v plačilo. Če oseba zamudi plačilo obroka, je dolžna plačati zakonite zamudne obresti. Pomeni, da bi lahko toženec v času veljavnosti 12. odstavka 4. člena ZDIU12 s tožnikom eventuelno sklenil le dogovor o vračilu razlike med priznano denarno socialno pomoč po ZSV in višino prevedene denarne socialne pomoči po ZSVarPre, nikakor pa o vračilu te razlike ne bi mogel odločiti z odločbo.

25. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) ZSVarPre je začel veljati 10. 8. 2010. (2) Glej sodbo VIII Ips 49/2015 z dne 12. 5. 2015. (3) Po 43. členu ZUPJS center za socialno delo lahko v treh letih po dokončnosti odločbe o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov in ravnala po prejšnjem členu ali je sporočila neresnične podatke. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

(4) Določba 48. člena ZSVarPre je prenehala veljati 1. 9. 2014 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 13/99; ZSVarPre-C, ki je s 23. členom to določbo črtal. (5) Upravičenec ni bil upravičen do denarne socialne pomoči ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali ni pravočasno sporočil podatkov in ravnal po 43. členu tega zakona ali je sporočil neresnične podatke ali zaradi drugih razlogov.

(6) Glej 247. člen ZUJF.