Jedro

Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena (48. člen ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor predlagatelja zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 34243/2004 z dne 18. 11. 2008 in ohranilo izpodbijani sklep v veljavi, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagatelja za predznambo lastninske pravice pri nepremičnini ident. št. 916.E podvl. št. 273/17 k. o. A. Predlagatelj v ugovoru z dne 3. 1. 2009 (ki ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot pritožbo) navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 2603/2004 je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotoviti enako, kot je razvidno iz predmetnega sklepa in napraviti ustrezno zaznambo. Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča glede zaznambe je zato napačna ali vsaj preuranjena, zato predlagatelj predlaga, da se sklep odpravi ter dovoli predznamba ali pa da se dovoli zaznamba spora.

Pritožba ni utemeljena.

Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena (48. člen Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Predznamba se lahko dovoli le na podlagi naslednjih listin:

1. odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna,

2. zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena ZZK-1, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila,

3. listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen,

4. listine iz 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, če ni predložen tisti odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, temveč kateri od drugih odpravkov tega zapisa.

49. člen ZZK-1 natančno določa, katere listine so podlaga za predznambo, predlagatelj pa ni predložil nobene od teh listin, zato je zemljiškoknjižno sodišče utemeljeno zavrnilo njegov predlog za vpis predznambe lastninske pravice. Predlagatelj v pritožbi zatrjuje, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, vendar takšnega predloga predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto ( prvi odstavek 160. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je glede vpisa predznambe lastninske pravice in glede zaznambe spora vezano na predlog predlagatelja in ne sme odločati po uradni dolžnosti mimo predloga predlagatelja. O zaznambi spora bo mogoče odločati, če po takšen predlog predlagatelj vložil pred sodiščem prve stopnje. Iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 2603/2004 z dne 14. 12. 2008 sicer izhaja, da naj bi predlagatelj vložil tožbo (v zemljiškoknjižnem postopku tožbe predlagatelj ni predložil), s katero zahteva delno razveljavitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje, ki je bila sklenjena med družbo A d.o.o. kot prodajalcem in T.M. kot kupcem, ki je sedaj tudi vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik, vendar navedeni pravdni postopek še ni končan, zato predlagatelj tudi ne razpolaga z ustrezno listino iz 49. člen ZZK-1, ki je podlaga za dovolitev vpisa predznambe lastninske pravice.

Ker pritožba ni bila utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.