25. 11. 2022

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Sabina Gutalj, Murska Sobota, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 25. novembra 2022

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 19/2020 z dne 10. 11. 2020 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

* * *

Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

Pritožničine vloge, ki jo je opredelila kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16, 81/19 in 15/22 – v nadaljevanju ZDR-1), Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker je presojo izpodbijane določbe predlagala podrejeno. Čeprav pritožnica ni izrecno navedla, da pobudo vlaga podrejeno, tak njen namen jasno izhaja iz vsebine navedb v pobudi.[1] ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijana sodba temelji na protiustavnem predpisu, oceno njegove ustavnosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Senat je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Pritožnica namreč primarno zatrjuje, da je razlaga druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jo je v izpodbijani sodbi sprejelo Vrhovno sodišče, protiustavna. Ta določba ZDR-1 pa naj bi bila v neskladju z 2. in 66. členom Ustave le, kolikor se ne razlaga tako, kot predlaga pritožnica. To je, da morajo biti pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, katerih kršitve so lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vnaprej določene v pogodbi o zaposlitvi ali v internem aktu delodajalca.