Jedro

Za ponovitev dokazovanja zadošča, da stranka verjetno izkaže nejasnost, pomanjkljivost ali protislovnost izvedenskega mnenja. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi bil tožnik upravičen do dokazovanja z novim izvedencem šele, če bi prej dokazal, da je mnenje sedanje izvedenke nestrokovno.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

O b r a z l o ž i t e v :

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora toženec plačati 12.936,07 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Obenem je tožniku naložilo, da mora tožencu povrniti 579,84 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnik se je pravočasno pritožil. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je napačno zavrnilo dokaz z novim izvedencem oftalmologom. Nerazumljivo je stališče izpodbijane sodbe, da bi tožnik moral predložiti dokaz, s katerim bi obrazložil nestrokovnost prvega izvedenskega mnenja. Sicer pa sodišče tožnika ni pozvalo k dopolnitvi njegovega dokaznega predloga. Tožnik ima pravico zahtevati, da se obstoječe mnenje preveri z novim. Sodišče je pri delu z izvedenci kršilo svoj lastni sklep. Izdelavo izvedenskega mnenja je odredilo instituciji in ne posameznemu izvedencu. Izvedenka, ki je podala mnenje, sploh ni bila imenovana s sklepom sodišča za izvedenko v tej pravdi. Zaključki sodišča, ki temeljijo na njenem mnenju, so zato nezakoniti. Ugotovitev sodišča, da gre pri tožniku le za bolezenski degenerativni proces in da ni povezave med njegovim delom in odstopom mrežnice, je v nasprotju z nadaljnjo ugotovitvijo, da bi lahko šlo za dodaten neugoden dejavnik za pospešitev ali poslabšanje bolezenskih procesov. Tožnik vztraja, da je podana vzročna zveza med njegovim delom in nastalo škodo, kar potrjuje tudi izvedensko mnenje z dne 26.5.2004 v prvi alineji na 5. strani. Toženka je v odgovoru na tožbo priznala, da je bila seznanjena, da tožnik ne sme dvigovati težjih bremen. Dokazni postopek pa je pokazal, da je tožnik pri delu dvigoval težka bremena. Zaključek sodišča prve stopnje, da je to počel samoiniciativno, je brez obrazložitve in ga ni mogoče preizkusiti. Enako velja za ugotovitev, da se tožniku vid na levem očesu ni poslabšal zaradi dela, ki ga je opravljal. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je v njej zapisano, pa je v nasprotju s podatki spisa.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Izvedensko delo v skladu s 1. odst. 245. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3) opravlja praviloma en izvedenec; če je izvedensko delo zapleteno, lahko tudi dva ali več izvedencev. Čeprav je izvedenec lahko le fizična oseba, se sme po 3. odst. 245. čl. ZPP izvedensko delo zaupati tudi strokovni instituciji. V takem primeru je postavitev konkretnega izvedenca prenesena na predstojnika institucije; ta med strokovnjaki v določeni instituciji izbere tistega, ki bo izdelal izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru torej ni prišlo do kršitve postopka, čeprav je sodišče zaupalo izvedenstvo Komisiji za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvid in mnenje pa je nato podala izvedenka prof. dr. B. S. K, dr. med., specialistka oftalmologinja. Zgolj zato, ker je mnenje izdelala sama in ne morebiti konzilij izvedencev, njenemu mnenju ni mogoče odrekati dokazne vrednosti. Res pa tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da izvedensko mnenje ni povsem jasno in konsistentno, kot bo še obrazloženo.

6. Če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, teh pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem, sodišče na podlagi 3. odst. 254. čl. ZPP zahteva mnenje drugega izvedenca. Za ponovitev dokazovanja zadošča, da stranka verjetno izkaže nejasnost, pomanjkljivost ali protislovnost izvedenskega mnenja. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi bil tožnik upravičen do dokazovanja z novim izvedencem šele, če bi prej dokazal, da je mnenje sedanje izvedenke nestrokovno. Tudi zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde bi sodišče prve stopnje tožniku moralo omogočiti, da se pravilnost že izdelanega mnenja preveri še z mnenjem drugega izvedenca, sploh ker gre v obravnavanem primeru za strokovno zahtevno mnenje, katerega izdelava je povezana z določenim znanstvenim tveganjem. Sicer pa je utemeljen pritožbeni očitek, da si tudi potem, ko je izvedenka dvakrat pisno dopolnila izvedensko mnenje, sodišče pa jo je nato še zaslišalo, njeni odgovori nasprotujejo. Po mnenju izvedenke tako ni podana vzročna zveza med tožnikovim delom in odstopom mrežnice na desnem očesu; vzrok zanj naj bi bil bolezenski, degenerativni proces. Obenem pa izvedenka ugotavlja, da je bilo tožnikovo delo (do leta 1998) eden izmed neugodnih dejavnikov, resda objektivno nemerljiv, za pospešitev in (ali) poslabšanje bolezenskih procesov v tožnikovem strukturno že spremenjenem očesu. Iz izpovedi izvedenke je še razvidno, da pri zdravem človeku študije niso našle povezave med dvigovanjem bremen in odstopom mrežnice. Ob tem pa ni mogoče spregledati dejstva, da je bil tožnik ob nastopu dela pri tožencu po izvidu izvedenke že hudo slabo slaboviden in torej ni bil zdrav. Nadalje je izvedenka izpovedala, da je dvigovanje bremen, potem ko je tožniku že začela odstopati mrežnica, lahko privedlo do popolnega odstopa mrežnice desnega očesa. Po mnenju izvedenke dvigovanje bremen tožniku „ni koristilo“, hkrati pa izvedenka ni dopustila možnosti, da do odstopa mrežnice ne bi prišlo, če tožnik bremen ne bi dvigoval. 7. Takšno mnenje po presoji pritožbenega sodišča prejkone kaže, da je bilo tožnikovo delo pri tožencu vsaj deloma vzrok za nastalo škodo. Na podlagi izvedenskega mnenja in drugih izvedenih dokazov sicer ni jasno, v kolikšnem obsegu naj bi ta vzrok vplival na poslabšanje tožnikovega vida na desnem očesu. Gotovo pa izvedensko mnenje ne zadošča za popolno izključitev vzročne zveze, kot je mogoče sklepati iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker je očitno, da z dodatnim zaslišanjem izvedenke opisanih nejasnosti v njenem mnenju ni mogoče odpraviti, bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožnikovemu dokaznemu predlogu in dokazovanje ponoviti z novim izvedencem. Zaradi opustitve tega dokaza je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, posledično pa je vprašljiva tudi pravilna uporaba materialnega prava v izpodbijani sodbi.

8. Končno tožnik v pritožbi upravičeno opozarja, da je izpodbijana sodba pomanjkljivo obrazložena. Tako iz sodbe ni jasno razvidno, kakšno delo je tožnik opravljal pri tožencu, ali je v zvezi s svojim delom pri tožencu moral dvigovati bremena in se pogosto sklanjati, zlasti pa, ali so bile tožnikove delovne obremenitve pri tožencu težje od tistih, ki jih dopušča tožnikova pogodba o zaposlitvi v zvezi z odločbo Zavoda za zaposlovanje z dne 25.9.1991. Upravičen je tudi pritožbeni očitek, da ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnik „samoiniciativno dvigoval bremena, celo svojim sodelavkam“, ne temelji na dokazni oceni. Res sta o tem izpovedovali priči N. M. in D. R., vendar nobena od njiju tožnika pri takem početju ni videla. Predvsem pa sodišče njune izpovedi ni ocenilo, zato navedene ugotovitve v izpodbijani sodbi ni mogoče preizkusiti.

9. Po navedenem je sodišče druge stopnje tožnikovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo na podlagi 355. čl. ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo dopolniti dokazni postopek z imenovanjem novega izvedenca oftalmologa, da bo lahko odgovorilo na že nakazana vprašanja. Tako bo moralo ugotoviti, kakšno delo je tožnik opravljal pri tožencu in ali je toženec zagotovil tožniku delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in odločbo Zavoda za zaposlovanje. Če bo ugotovilo, da je bil tožnik na delu pri tožencu izpostavljen nedopustnim obremenitvam, bo moralo s pomočjo izvedenca oceniti, v kolikšni meri je ta dejavnik prispeval k poslabšanju tožnikovega zdravja. Nazadnje bo moralo sodišče ugotoviti še dejstva, od katerih je odvisna višina tožnikove škode in odmera odškodnine zanjo.

10. Pritožbeni stroški so po 3. odst. 165. čl. ZPP nadaljnji stroški postopka. Pravica do njihovega povračila je namreč odvisna od končnega izida pravde, zato bo o njih odločalo sodišče prve stopnje.