Jedro

Za pravilno uporabo 154. člena ZPP je v tem sporu ključna ugotovitev, da je bilo dejansko stanje, ugotovljeno s strani toženca nepravilno, zaradi česar je bil potreben poseg v upravni odločbi. Pri odločitvi o uspehu stranke v postopku je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja,2 saj je bil tožnici v sodnem postopku zvišan odstotek TO iz 40 % na 60 % ter stopnja TO iz 7. na 5. stopnjo. Zaradi navedenega je tožnica upravičena do povrnitve vseh priznanih stroškov postopka v višini 1.241,25 EUR.

Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v 10. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu za imenovanje sodnega izvedenca specialista nevrologa in psihiatra. Sodišče prve stopnje je ugodilo dokaznemu predlogu tožnice za imenovanje sodnega izvedenca ortopeda. Glavno obravnavo, ki jo je zaključilo na naroku 13. 9. 2023 je sodišče zaradi ugotovitve, da je potrebno postopek dopolniti v skladu z določbo 292. člena ZPP, 14. 9. 2023 začelo znova in imenovalo drugega izvedenca ortopedske stroke. Svojo odločitev je sodišče v celoti oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca B. B., ki ga je imenovalo v sodnem postopku po otvoritvi končane glavne obravnave, posledično, zaradi česar so neutemeljeni tožničini ugovori v tej smeri.

Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem nevrologom in psihiatrom, saj je sodišče z izvedovanjem ortopeda ugotovilo vsa odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Ključno je, da vsa zdravstvena stanja niso podlaga za priznanje TO, temveč samo tista, ki so kot taka opredeljena v Seznamu. Dokazna ocena kasneje imenovanega sodnega izvedenca B. B., ki je prepričljivo obrazložil razloge, zakaj so pri tožnici podane tri TO v višini 60 %, kar ustreza 5 stopnji, je razvidna iz 10. točke obrazložitve. Določno je opredeljen datum skupne TO 27. 5. 2021, kot vzrok pa poškodba zunaj dela in bolezen ter izpostavljeno, zakaj ni mogoče priznati datum nastanka skupne TO v različnih datumih.

Neutemeljen je pritožbeni očitek o ugotovitvi izvedenca, da je potrebno tožnici priznati 70 % TO že od 26. 7. 2016, ki ji je bila priznana s strani IK I. stopnje v C. Pri datumu priznanja TO tožnici je potrebno upoštevati, da gre pri njej za skupno TO, kot je pravilno pojasnilo sodišče v dokaznem zaključku v 10. točki obrazložitve. Potrebno je upoštevati določila Seznama, ki predpisujejo način določitve odstotka TO pri dveh ali več posamičnih TO. Na ta način je pri tožnici, zaradi posledic poškodbe izven dela in bolezni določena skupna 60 % TO. Ker gre za skupno TO, je slednje ključno pri določitvi datuma nastanka skupne TO. Pojem opredelitve skupne TO pogojuje enoten datum nastanka. Poseben način določitve skupne TO pojmovno ne omogoča priznanja skupne TO na parcialne datume nastanka posamezno upoštevanih TO, kot to zmotno zatrjuje tožnica.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) znesek 248,25 EUR zviša na 1.241,25 EUR.

II.V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I. točka izreka) se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III.Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 280,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v odločbi toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 27. 10. 2022 številko "40 %" nadomestilo s številko "60 %" in številko "7" s številko "5". V ostalem delu je pustilo odločbo nespremenjeno. Tožencu je naložilo povrnitev stroškov postopka tožnici v višini 248,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

2.Zoper sodbo se v celoti pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi ter sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in tožencu naloži plačilo vseh stroškov postopka, podrejeno naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabljeno materialno pravo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je telesna okvara (v nadaljevanju TO) nastala 27. 5. 2021. Tožnica je 29. 5. 2011 utrpela hudo prometno nesrečo, zaradi katere je pri njej nastala invalidnost. Prvič je bila glede tega tožnica obravnavana pri tožencu 26. 7. 2016. Priznana ji je bila 70 % stopnja TO, ob upoštevanju treh TO (50+30+30) s skupnim seštevkom (50+10+10). Stanje glede kroničnih bolečin in kontrakture levega stopala je bilo dokončno, pravica do invalidnine ji tedaj ni bila priznana, ker je šlo za posledico poškodbe izven dela in ne za posledico bolezni ali poškodbe na delu. Tožnica je tudi v tem postopku zatrjevala, da ima resne kronične težave z živčevjem in osebnostno spremenjenostjo v smislu postkomocijskega sindroma z motnjami čustvovanja. Predlagala je, da sodišče imenuje še izvedenca nevrologa oziroma psihiatra. Sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo, razloga za zavrnitev ni navedlo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V postopku je bil imenovan izvedenec ortoped, ki na vprašanja iz nevrologije oziroma psihiatrije ne more odgovarjati. Ker je tožnica zatrjevala tudi posledice, glede katerih Seznam TO predvideva določeno stopnjo TO, bi moralo sodišče imenovati predlaganega izvedenca, ki bi lahko potrdil ali ovrgel trditve tožnice. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj je posledično zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Mnenje IK toženca iz leta 2016 se ni upoštevalo, čeprav bi le tako lahko določilo pravilen datum nastanka TO. Ta je že v letu 2016 znašala 70 %. Da je bila 50 % TO zaradi poškodbe izven dela prisotna že dne 26. 7. 2016, je potrdil sodni izvedenec A. A. V izvedenskem mnenju z dne 17. 5. 2023 je menil, da je skupna 50 % TO (40+10) zaradi poškodbe izven dela z dne 29. 5. 2011 obstajala že takrat. Stanje se do danes ni bistveno spremenilo. Nepravilen je zaključek sodišča v 8. točki izpodbijane sodbe, da iz izvedenskega mnenja izvedenca A. A. ni razviden datum nastanka TO. Sodišče je izvedenca kot pričo povabilo na narok 13. 9. 2023, vendar ga ni želelo zaslišati. Iz zapisnika 13. 9. 2023 izhaja, da je sodnica izvedencu ob pristopu pojasnila, da zaslišanje ne bo potrebno, ker je toženec opozoril na drugo pravno vprašanje, zato izvedenec ni bil zaslišan o pripombah tožnice in o nastanku TO glede odstotka. Pooblaščenec tožnice je že na naroku grajal bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj bi sodišče izvedenca moralo zaslišati, o dopolnjenem izvedenskem mnenju izvedenca A. A., ki je bilo vročeno na istem naroku, pa se pritožnica ni mogla izjasniti. V izvedenskem mnenju in njegovi dopolnitvi je izvedenec A. A. ugotovil, da je 40 % TO po poglavju VII B točka 8 (deformacija stopala ali posledica preloma kosti, gležnja, petnice, nartnih ali stopalnih kosti) zaradi poškodbe izven dela z dne 29. 5. 2011 od 26. 7. 2016, 30 % TO po poglavju VII B točka 12 (otrdelost sklepov prstov enega stopala v neugodnem položaju - položaj je neugoden, če je plantarna fleksija v osnovnem sklepu večja od 10 %) zaradi poškodbe izven dela z dne 29. 5. 2011 od 26. 7. 2016 ter 30 % TO po poglavju X B točka 9a (mastektomija z ali brez biopsije varovalnih bezgavk enostransko) zaradi bolezni od 27. 5. 2021. Skupna TO je 60 %. Kljub temu, da je izvedenec A. A. tožnico temeljito pogledal, naredil izmere ter napisal izvedensko mnenje na 21 straneh, sodišče njegovega mnenja ni uporabilo. Ko je sodišče spoznalo, da nima dovolj podlage, je imenovalo novega sodnega izvedenca ortopeda B. B. Ugotovil je, da ima tožnica pravico do TO po treh točkah Seznama TO: VII spodnji ud; B - funkcijske motnje; 7b - nepregibnost skočnega sklepa v neugodnem položaju 40 %, VII spodnji ud; B - funkcijske motnje; 8 - deformacija stopala posledica preloma kosti gležnja, petnice, nartnih ali stopalnih kosti 30 % - 40 % ter X urogenitalni organi; B - genitalni organi 9b - delna resekcija in biopsija varovalnih bezgavk ali mastektomija z ali brez biopsije varovalnih bezgavk, enostransko 30 %. Skupna TO je 60 % (40+10+10). Primerjava mnenj sodnih izvedencev pokaže, da je ocena TO skoraj identična. Mnenji se razlikujeta glede priznanega odstotka TO, ki je za deformacijo stopala s strani izvedenca A. A. ocenjena na 40 %, s strani izvedenca B. B. pa 30 % - 40 %. Za TO genitalni organi se je izvedenec B. B. opredelil pod točko 9b, ki določa 40 % TO, sodišče v izpodbijani sodbi tega ni priznalo. Sodišče tudi ni sledilo navedbam izvedenca B. B., ki se je na naroku dne 8. 3. 2024 izjasnil, kdaj točno je nastala posamezna TO. Povedal je, da je datum nastanka TO nepremičnega skočnega sklepa 16. 12. 2016, deformacija stopala pa je nastala ob zadnji operaciji 7. 10. 2015. Za 40 % TO iz naslova genitalnih organov, so izvedenci navedli 27. 5. 2021. To je datum operativnega posega. Napačen je zaključek sodišča, da je skupna TO nastala šele 27. 5. 2021, saj bi moralo sodišče upoštevati, da je TO v višini 50 % nastala že v letu 2016 oziroma 29. 5. 2011, ko je tožnica izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do invalidnine za TO. Če je izvedenec B. B. upošteval, da je TO iz naslova genitalnih organov nastala 27. 5. 2021, ko je bila tožnica operirana, potem bi moral tudi za TO iz naslova negibnosti skočnega sklepa in deformacije stopala upoštevati datum 29. 5. 2011, ko je tožnica utrpela poškodbe. Četudi sprejmemo stališče izvedenca, da je TO iz tega naslova nastala v letu 2016, bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo odločiti, da tožnici pripada pravica do invalidnine za TO, saj je v letu 2016 izpolnjevala vse pogoje. Tožnica po prejšnjih predpisih ni bila upravičena do invalidnine za že priznano 70 % TO, saj se ji je poškodba zgodila izven dela. V 11. točki izpodbijane sodbe je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, da je pri tožnici TO nastala šele 27. 5. 2021. Več kot 50 % TO je nastala že v letu 2016 od poškodbe izven dela iz leta 2011, zato bi morala tožnica po novih predpisih, ki so pričeli veljati v letu 2021, pridobiti pravico do invalidnine za TO iz leta 2016, saj je tedaj pogoje glede pokojninske dobe izpolnjevala. Tožnica je zaradi tega, ker je v letu 2021 zbolela za rakom in je bila operirana, prikrajšana za invalidnino, ker je sodišče upoštevalo, da je skupna TO nastala v letu 2021. Če operacije v letu 2021 ne bi imela, bi pridobila pravico do invalidnine. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko trajanje pokojninske dobe, saj je ta daljša kot ugotavlja sodišče. Tožnica je v mladosti delala 42-delovni urnik. Kot samozaposlena je redno plačevala vse prispevke. Da jih je lahko plačevala, je morala delati dnevno tudi dalj časa od predvidenega urnika. Pomagala je možu, ki ji očitno ni plačeval prispevkov za vsa delovna leta. Medtem je skrbela sama za otroka, kar se upošteva pri pokojninski dobi. Sodišče nepravilno ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji iz pokojninske dobe za priznanje pravic do invalidnine za TO. Zaradi poškodbe tožnica od leta 2011 ne more več opravljati pridobitnega dela, kar je bilo pravilno ugotovljeno v izvedenskem mnenju z dne 26. 7. 2016. Tožnica ne soglaša z odločitvijo o stroških postopka, ker je sodišče ocenilo, da je tožnica uspela v obsegu 20 %, ni pa svoje odločitve pojasnilo, zato je odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V tem postopku je uspela v bistveno večjem obsegu.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Je pa ob preizkusu pritožbe glede priznanih stroškov v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom ZPP v zvezi s 350. členom ZPP ugotovilo, da je sodišče napačno uporabilo določilo 154. člena ZPP.

5.Predmet predsodnega upravnega postopka in posledično sodnega postopka je priznanje pravice do invalidnine za TO. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do priznanja pravice do invalidnine za najmanj 50 % oziroma TO, ki je nastala kot posledica poškodbe zunaj dela zaradi bolezni od leta 2016 naprej in ocena uspeha pri priznanju stroškov postopka. Tožnica je bila pred IK večkrat pregledana, med drugim tudi zaradi obstoja TO.

Pritožba zoper sklep o stroških postopka

6.Zmoten je zaključek sodišča v 12. točki, o oceni tožničinega uspeha na 20 %, ker ji ni bila priznana pravica do invalidnine za TO, zaradi česar je plačilo 248,25 EUR stroškov postopka tožnice (20 %) naložilo v plačilo tožencu. Sodišče je ugotovilo delno drugačno dejansko stanje kot toženec v predsodnem postopku, zato je v 2. točki dokončne odločbe toženca z dne 27. 10. 2022 opredelitev odstotka TO iz 40 % nadomestilo na 60 % in stopnjo TO iz 7 spremenilo na 5, v ostalem pa odločbi toženca pustilo v veljavi.

7.Za pravilno uporabo 154. člena ZPP je v tem sporu ključna ugotovitev, da je bilo dejansko stanje, ugotovljeno s strani toženca nepravilno, zaradi česar je bil potreben poseg v upravni odločbi. Pri odločitvi o uspehu stranke v postopku je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, saj je bil tožnici v sodnem postopku zvišan odstotek TO iz 40 % na 60 % ter stopnja TO iz 7. na 5. stopnjo. Zaradi navedenega je tožnica upravičena do povrnitve vseh priznanih stroškov postopka v višini 1.241,25 EUR.

Pritožba zoper sodbo

8.Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v 10. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu za imenovanje sodnega izvedenca specialista nevrologa in psihiatra. Sodišče prve stopnje je ugodilo dokaznemu predlogu tožnice za imenovanje sodnega izvedenca ortopeda. Glavno obravnavo, ki jo je zaključilo na naroku 13. 9. 2023 je sodišče zaradi ugotovitve, da je potrebno postopek dopolniti v skladu z določbo 292. člena ZPP, 14. 9. 2023 začelo znova in imenovalo drugega izvedenca ortopedske stroke. Svojo odločitev je sodišče v celoti oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca B. B., ki ga je imenovalo v sodnem postopku po otvoritvi končane glavne obravnave, posledično, zaradi česar so neutemeljeni tožničini ugovori v tej smeri.

9.Spoštovana je bila pravica tožnice do sodelovanja v postopku, ki jo krije 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica se je seznanila s pisnim izvedenskim mnenjem in dopolnitvijo. Imela je možnost podati pripombe in postaviti vprašanje ustno zaslišanemu sodnemu izvedencu ortopedu B. B., mnenje katerega je sodišče uporabilo kot podlago svoje odločitve. Tudi po pritožbeni oceni v skladu z 254. členom ZPP ni bila podana procesna situacija, ki bi narekovala imenovanje sodnega izvedenca druge stroke.

10.Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem nevrologom in psihiatrom, saj je sodišče z izvedovanjem ortopeda ugotovilo vsa odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Ključno je, da vsa zdravstvena stanja niso podlaga za priznanje TO, temveč samo tista, ki so kot taka opredeljena v Seznamu. Dokazna ocena kasneje imenovanega sodnega izvedenca B. B., ki je prepričljivo obrazložil razloge, zakaj so pri tožnici podane tri TO v višini 60 %, kar ustreza 5 stopnji, je razvidna iz 10. točke obrazložitve. Določno je opredeljen datum skupne TO 27. 5. 2021, kot vzrok pa poškodba zunaj dela in bolezen ter izpostavljeno, zakaj ni mogoče priznati datum nastanka skupne TO v različnih datumih.

11.Neutemeljen je nosilni pritožbeni očitek tožnice o zmotnem stališču sodišča, da je skupna TO nastala 27. 5. 2021. Obstoj in vrste TO pri tožnici je sodišče ugotavljalo s pomočjo sodnega izvedenca ortopeda, s področja tožničinih zdravstvenih težav. Zaradi potrebe po uskladitvi vrste in stopnje TO skladno z veljavnimi predpisi, je v tem obsegu od prvotno imenovanega sodnega izvedenca A. A. pridobilo še dopolnilno izvedensko mnenje.

12.Neutemeljena je pritožbena trditev, da je bila tožnici priznana 70 % TO zaradi poškodbe izven dela na podlagi ocene IK I. stopnje že dne 26. 7. 2016. Mnenje IK I. stopnje z dne 26. 7. 2016 v C. je bilo s strani nadzornega organa 1. 12. 2016 revidirano in v reviziji izpodbito. Tako ne gre za priznanje 50 % oziroma 70 % TO že 26. 7. 2016 s strani izvedenskega organa toženca.

13.V sodnem postopku je bila presojana ocena toženca glede obstoja TO. Dokazni postopek je pokazal, da je bilo s strani toženca napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker pri tožnici od 27. 5. 2021 obstoji 60 % skupna TO. Kljub obstoju TO, pa tožnici ni mogoče priznati pravice do invalidnine, ker je bila pri tožnici TO posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni. Tožnica bi morala izpolnjevati pogoj iz 42. v zvezi z 41. členom ZPIZ-2. Da tožnica ni izpolnila pogoja gostote zavarovanja potrjujejo podatki iz matične evidence zavarovancev in podatki o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih je sodišče pridobilo od FURS za sporna obdobja tožničinega zavarovanja kot samostojna podjetnica posameznica. Tožnica bi morala za izpolnitev pogoja imeti najmanj 9 let pokojninske dobe, podatki zavarovanja na dan 1. 6. 2023 pa izkazujejo, da ima tožnica 8 let, 9 mesecev in 13 dni pokojninske dobe. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 11. točki, da niso izpolnjeni pogoji pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidnine za TO. Toženec je na spornost izpolnjevanja pokojninske dobe izpostavil že tekom sodnega postopka, tožnica pa je zgolj navajala, da je toženec prekludiran.

14.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo zgolj v delu stroškovne odločitve in priznani znesek stroškov ob pravilni uporabi tretjega odstavka 154. člena ZPP zvišalo, kot je razvidno iz izreka. V preostalem delu je pritožbo v izpodbijanem, a nespremenjen delu na podlagi 353. člen ZPP zavrnilo.

15.Ker je tožnica s pritožbo delno uspela je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 280,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Skladno s priloženim stroškovnikom in OT, ti predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe (tar. št. 22/1 OT) v obsegu 375 odv. točk, slednje povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 7,5 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk), oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora toženka plačati tožnici 280,00 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1IK dne 20. 12. 1994 - TO ni podana, IK dne 5. 4. 2007 - TO ni podana, IK dne 24. 3. 2011 - TO ni podana in revizija IK z dne 1. 12. 2016 izvedenskega mnenja z dne 26. 7. 2016, kjer je bila izpodbita ugotovitev IK komisije o obstoju TO.

2Zadeva Psp 29/2024 z dne 20. 3. 2024.

3a) VII spodnji ud; B - funkcijske motnje; 7b - nepregibnost skočnega sklepa v neugodnem položaju 40 %; b) VII spodnji ud; B - funkcijske motnje; 8 - deformacija stopala ali posledica preloma kosti gležnja, petnice, nartnih ali stopalnih kosti 30 % - 40 %; in c) X urogenitalni organi; B - genitalni organi; 9b - delna resekcija in odstranitev podpazdušnih bezgavk ali radikalne mastektomija, enostransko (40 %).

4Za vsako nadaljnjo TO, ki znaša 40 % ali 30 % se odstotek TO poveča za 10 %, za pare organov iz I. - X. poglavja seznama pa lahko poveča za 10 %, če za posamezne okvare teh organov s seznamom ni določen poseben odstotek.

5Parni organi so veliki sklepi zgornjih in spodnjih udov.

640+10+10. Upoštevajoč 145. člen ZPIZ-1 se TO glede na težo razvrščajo v 8 stopenj ter se invalidnina odmeri glede na stopnjo in vzrok TO.

727. 5. 2021.

8Da je ob nastanku invalidnosti (telesne okvare) dopolnila pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj 1/3 obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti šteto delovna leta kot polna leta.

9Za obdobje od 26. 10. 1992 do vključno 31. 12. 1993, od 1. 1. 1994 do vključno 15. 3. 1994 in od 1. 11. 1999 do vključno 7. 10. 2005 je imela tožnica prispevke poravnane.

10Upoštevajoč, da je tožnica rojena ... 1972, telesna okvara pa je nastala 27. 5. 2021, je do dneva nastanka telesne okvare dopolnila starost 48 let.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 2, 11, 11/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.