Delovanje ambulante medicine dela in prometa pri delodajalcu

Datum

11.03.2024

Številka

07120-1/2024/96

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 2. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je sporno, da pri Ministrstvu za notranje zadeve – Uradu za organizacijo in kadre – Službi za varnost in zdravje pri delu deluje Ambulanta medicine dela in prometa. Ta namreč obdeluje osebne podatke na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ter deluje v okviru MNZ kot delodajalca. MNZ torej hkrati nastopa kot izvajalec in delodajalec.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP z vidika predpisov o varstvu osebnih podatkov ni sporno, če pri delodajalcu (npr. pri MNZ, MORS ter pri tistih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki med drugim izvajajo dejavnost medicine dela, prometa in športa) deluje tudi ambulanta za medicino dela, ki izvaja preventivne zdravstvene preglede delavcev.

Toda v takih primerih je med drugim zelo pomembno:

-da se dosledno loči vodenje zdravstvene dokumentacije in drugih zbirk zdravstvenih podatkov na eni strani, ter vodenje zbirk osebnih podatkov s področja kadrovskih in drugih zadev na drugi strani;

-da se zagotovi, da je dostop do zdravstvenih osebnih podatkov oziroma do zdravstvene dokumentacije, ki jo vodi ambulanta omogočen le osebam, ki opravljajo delo v ambulanti ter le za namen zdravstvene obravnave;

-da delodajalec glede pravnih podlag za dostop do zdravstvenih podatkov nima nobenih privilegijev v primerjavi z delodajalci, ki nimajo organizirane interne ambulante.

Če bi se zdravstveni podatki iz interne ambulante, ki so bili v skladu s predpisi ustvarjeni ali pridobljeni le za notranji namen izvajanja storitev medicine dela, uporabili za kadrovske namene, bi to pomenilo nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

Obrazložitev

Zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov, vključno z ZVZD-1 ne določa specialnih omejitev glede izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev znotraj organizacijske strukture delodajalca, če se ti pregledi izvajajo v skladu s predpisi s področja zdravstva. Zato je dopustno, da ima delodajalec organizirano interno ambulanto medicine dela, prometa in športa. Vendar to nikakor ne pomeni, da lahko druge organizacijske enote pri delodajalcu, v zvezi z urejanjem delovnih razmerij od ambulante pridobivajo več zdravstvenih podatkov kot jih lahko pridobiva katerikoli drug delodajalec od zunanjega oziroma samostojnega izvajalca medicine dela. Praviloma lahko pridobi le predpisano zdravniško spričevalo. Prav tako seveda ne sme od ambulante pridobivati zdravstvenih podatkov za kakšen drug namen. Pojav, da pri delodajalcu deluje ambulanta medicine dela je torej dopusten, a zahteva spoštovanje pravila, da delodajalec zaradi tega nima več pravic kot »običajni« delodajalec in zahteva tudi sprejem in izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečitev nepooblaščenih internih dostopov do zdravstvenih osebnih podatkov (npr. z ločevanjem zbirk, z omejenimi dostopnimi pravicami, z vzpostavitvijo kulture zaupnosti podatkov itd.).

Posredovanje zdravstvenih in drugih podatkov iz ambulante delodajalcu za namen urejanja kadrovskih zadev je kršitev varstva osebnih podatkov, če bi šlo za podatke, do katerih noben delodajalec redoma ni upravičen. Delodajalec je pod določenimi pogoji upravičen do nekaterih zdravstvenih podatkov (npr. delazmožnost, omejitve, invalidnost, obstoj kronične bolezni, bolniški red, bolniška odsotnost, dietna prehrana, posebne potrebe delavca, alkoholiziranost). Toda, če bi iz interne ambulante ustno ali pisno pridobil zdravstvene in druge podatke, ki te podatke presegajo, bi to pomenilo obdelavo osebnih podatkov brez pravne podlage.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka