Jedro

Zahtevek za znižanje kupnine ali povrnitev škode ohrani le kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo v plačilo znesek 1.150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02. 03. 2009 dalje do izpolnitve obveznosti ter povračilo pravdnih stroškov.

(2.) Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oziroma spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek zavrne in ponovno odloči o stroških pravdnega postopka. Navaja, da ji z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je prvostopenjsko sodišče kršilo 457. člen ZPP, ker sodbe ni razglasilo takoj po koncu glavne obravnave in ob razglasitvi poučilo strank, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Ta kršitev izhaja tudi iz zapisnika, ki v nasprotju s 448. členom ZPP ne vsebuje navedbe odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba (in bi morala biti razglašena na glavni obravnavi), ter podučitve strank, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno, saj je sodišče le površno ocenilo, da je tožena stranka, s tem ko je tožniku onemogočila odpravo napak, ker se je bala, da ji bo tožnik avto zasegel, izgubila ugovore iz naslova jamčevanja. Pri tem je prezrlo 465. člen Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ), saj iz izpovedi priče L. D., direktorja C. C. d.o.o., in tožnika izhaja, da sta bila dalj časa v poslovnem odnosu, zaradi česar pa je obema napaka bila znana oziroma jima bi morala biti znana. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče sploh ni ugotavljalo, ali so stvarne napake obstajale. Upošteven pa je tudi 480. člen OZ, ki skupaj s 465. členom pomeni, da kupec ne izgubi pravice ugovarjati zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, v kolikor je prodajalec za napako vedel oziroma bi moral vedeti. Pravice kupca so v domeni slednjega, način odprave napake ne pripada prodajalcu, zato lahko kupec med drugim tudi počaka, da prodajalec zahteva od njega preostalo kupnino in zavrne njeno plačilo.

(3.) Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in v bistvenem navedla, da je sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene kršitve določb pravdnega postopka. Posledično pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo obdrži v veljavi.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Po 1. odstavku 458. člena ZPP je sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, razen kadar ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena ZPP).

(6.) Pritožbena navedba, da je bila tožniku zaradi njegovega dalj časa trajajočega poslovnega odnosa s C. C., d.o.o., napaka znana oziroma mu bi morala biti znana, predstavlja nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, in je slednje posledično ne more upoštevati. Pritožnico pritožbeno sodišče pri tem še opozarja, da teh dejstev ni navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato gre obenem za nedovoljene pritožbene novote po prvem dostavku 337. člena ZPP.

(7.) Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da sta pravdni stranki sklenili kupoprodajno pogodbo za osebni avto za ceno 1.550,00 EUR, da je tožena stranka tožeči 400,00 EUR izročila takoj, ostalo pa se zavezala plačati do 01. 03. 2009, da je tožena stranka avto skupaj z vsemi potrebnimi dokumenti prevzela od tožnika naslednji dan po registraciji, ter da preostanka kupnine na dan zapadlosti ni poravnala. O napakah, katerih obstoj zatrjuje, tožena stranka ni obvestila ne tožnika ne komisionarja C. C., d.o.o., temveč je tožnika z njimi seznanila šele, ko jo je prišel terjat za plačilo preostanka kupnine. Plačilo kupnine je odklonila, tožniku pa ni omogočila odprave napak, ker se je bala, da ji bo avto zasegel. (8.) Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da tožena stranka ni ravnala skladno s predpisi o jamčevanju in je zato ugovore iz tega naslova izgubila, z izpolnitvijo pa prišla v zamudo. 1. odstavek 462. člena OZ namreč določa, da mora kupec o skritih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh od dneva, ko je napako opazil, skladno z določbo 2. odstavka 480. člena OZ pa ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, za znižanje kupnine ali povrnitev škode ohrani le kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki. Pritožnica tožeče stranke o napaki ni obvestila, zato je tak ugovor iz naslova jamčevanja izgubila. Ker do dogovorjenega dneva zapadlosti ni izpolnila svoje obveznosti plačila kupnine, je z izpolnitvijo prišla v zamudo (1. odstavek 299. člena OZ).

(9.) Smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Opustitev razglasitve sodbe takoj po koncu glavne obravnave ne predstavlja nezakonitega postopanja, zaradi katerega stranki ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, temveč gre kvečjemu za bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki pa je, četudi bi bila podana, v postopkih v sporih majhne vrednosti kot pritožbeni razlog izključena (Betetto, N., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 728). Prav tako absolutne bistvene kršitve določb postopka ne predstavlja kršitev 448. člena ZPP, ki določa vsebino zapisnika v postopku v sporih majhne vrednosti. Ob tem pritožbeno sodišče pritožnico še opozarja, da bi tudi sicer morala na podlagi 286 b člena ZPP kršitev določb postopka (izjema velja le za kršitve na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti) uveljavljati že pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storila.

(10.) Ker pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa obenem ni zasledilo kršitev, na katere mora skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(11.) V zavrnitvi pritožbe je že vsebovana tudi odločitev o priglašenih pritožbenih stroških. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato do povračila stroškov ni upravičena. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k rešitvi le-te, je pritožbeno sodišče ob upoštevanju 155. člena ZPP odločilo, da tožeča stranka sama nosi stroške odgovora.

(12.) Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločal sodnik posameznik.