Jedro

ZIZ v 56. členu omogoča dolžniku vložitev ugovora zoper pravnomočen sklep o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dejstvi, ki jih v ugovoru uveljavljata dolžnika, se nanašata na samo terjatev - njen obstoj oziroma višino in sta nastopili po izvršljivosti odločbe - sklepa o izvršbi opr. št. v zvezi s popravkom sklepa - izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila v obravnavanem postopku dovoljena izvršba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov z dne zavrnilo in odločilo, da morata dolžnika upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 120,58 EUR v roku 8 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožujeta dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in smiselno predlagata spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi. Opozarjata, da se sodišče ni opredelilo do njunih ugovorov na izvedeniško mnenje izvedenca. Prav tako izpodbijani sklep ni materialnopravno pravilen, saj se ne izvedenec ne sodišče nista opredelila do ustavnih odločb opr. št. Up 227/05 in U-I-300/04, na kateri se dolžnika pred izdajo teh odločb nista mogla sklicevati. Očitata tudi, da sodišče z izdanim sklepom ni pravilno in v celoti rešilo predmetne zadeve in je izdan sklep v celoti v nasprotju z določili materialnega prava.

Upnik je v odgovoru na pritožbo prerekal neskladne navedbe dolžnikov in predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

ZIZ v 56. členu omogoča dolžniku vložitev ugovora zoper pravnomočen sklep o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Po prvem odstavku navedenega določila mora tak ugovor temeljiti na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe.

Sodišče druge stopnje po preizkusu izpodbijanega sklepa, opravljenem v obsegu razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in razlogov, na katere pazi drugostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ) ugotavlja, da sta dolžnika v ugovoru uveljavljala plačilo dne 17.11.1999 v višini 279.490,30 SIT oziroma sedaj 1.166,29 EUR in ustavno odločbo opr. št. U-I-300/2004 z dne 02.03.2006, s katero je ustavno sodišče razveljavilo določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ, v kolikor se je na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 01.01.2002 uporabljal Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

Dejstvi, ki jih v ugovoru uveljavljata dolžnika, se nanašata na samo terjatev - njen obstoj oziroma višino in sta nastopili po izvršljivosti odločbe - sklepa o izvršbi opr. št. v zvezi s popravkom - izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila v obravnavanem postopku dovoljena izvršba. Glede na nastop pravnomočnosti sklepa o izvršbi, na podlagi katerega teče predmetna izvršba, in nastop dejstev, ki jih uveljavljata dolžnika v ugovoru po izteku roka (datum plačila dne __ oziroma datum izdaje ustavne odločbe dne 02.03.2006), dolžnika brez svoje krivde teh ugovornih razlogov nista mogla uveljavljati v rednem ugovoru.

Nepravilno zato prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da dolžnika nista zatrjevala, niti izkazovala, da uveljavljata novo dejstvo, ki je nastopilo šele po izvršljivosti sodne odločbe, in da ga brez svoje krivde nista mogla uveljavljati že v rednem ugovoru. Zaključek o neutemeljenosti ugovora je zato zaenkrat preuranjen.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje do ugovornih navedb dolžnikov moralo vsebinsko opredeliti tako do plačila dne , ki ga je izvedenec v izvedenskem mnenju upošteval, kot do teka zakonskih zamudnih obresti na podlagi ustavne odločbe opr. št. in o utemeljenosti ugovora po izteku roka znova odločiti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem sodišče v primeru razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v novo sojenje pridrži odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo.