Jedro

Dolžnik zmotno meni, da sta za natekle zamudne obresti odgovorna upnik in sodišče. Dolžnik bi lahko preprečil njihov tek s tem, da bi svojo obveznost pravočasno poravnal. Načelo vestnosti in poštenja poudarja spoštovanje interesa nasprotne stranke. V izvršilnem postopku je v tej zvezi poudarjen interes upnika, da se poplača, k čemer mora dolžnik aktivno prispevati, ne pa računati na morebitni nastop zastaranja.

Dolžnik se tudi zmotno sklicuje na odpis terjatve iz upnikovih poslovnih knjig, kot okoliščino, ki pomeni ugasnitev terjatve. Odpis terjatve je le kategorija po predpisih o računovodstvu in vodenju poslovnih knjig (zaradi računovodskega vrednotenja premoženja gospodarske družbe), ki pa v obligacijskem pravu nima nujno učinka prenehanja obveznosti. Podan namreč mora biti odpust dolga, za katerega pa ne zadošča, da upnik vodi terjatev kot neizterljivo, ampak mora podati izjavo dolžniku, da mu dolg odpušča, ki jo mora dolžnik sprejeti (319. člen OZ). Da bi upnik dolžniku izjavil, da mu odpušča dolg, pa dolžnik ni zatrjeval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in mu naložilo, da upniku povrne 224,00 EUR izvršilnih stroškov.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da izvršilni postopek brez aktivnosti upnika traja že skoraj 20 let, 7 let pa je povsem miroval. Zaradi dolgotrajnosti izvršilnega postopka in prepočasnega dela sodišča je upnik izgubil pravno varstvo. Za stanje terjatve glede nastalih obresti meni, da sam ni odgovoren, ampak zaradi neaktivnosti sodišča in upnika. Upnik je navedeno terjatev tudi že odpisal kot neizterljivo iz svojih poslovnih knjig, do česar pa se sodišče prve stopnje ni dovolj opredelilo. Sklep o izvršbi je v obravnavani zadevi izgubil učinke z ustavitvijo izvršbe v predhodnem postopku. Sklicuje se na načelo vestnosti in poštenja. Ker je pretekel triletni zastaralni rok so zastarala vsaj obresti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje povzema zadostne razloge sodišča prve stopnje, ki se je pravilno oprlo na zakonska določila glede učinkov pretrganja zastaranja, in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Dolžnik zmotno meni, da sta pravnomočna in izvršljiva sklepa o izvršbi I 14853/2005 z dne 11. 4. 2006 in sklep z dne 26. 3. 2008 izgubila učinek s koncem predhodnega izvršilnega postopka. Oba vsebujeta naložitveni del (prvi glede glavnice, obresti in stroškov postopka, drugi le glede stroškov postopka), s čimer sta v tem delu postala izvršilni naslov in nimata le pomena dovolitve izvršbe za posamezen postopek, kot zmotno meni dolžnik. Sklep o izvršbi je bil namreč izdan v postopku na podlagi verodostojne listine (tretji odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

7. Sicer ima dolžnik prav, da postopki ne smejo teči povsem brez omejitev, a v obravnavani zadevi ni bilo tako. Predhodni izvršilni postopek je bil aktiven vse do 2. 11. 2017, oziroma do 28. 7. 2017, ko je bila ustavljena izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet oziroma premičninska izvršba (sklepa sta postala pravnomočna 14. 7. 2018). Ker se je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine po pridobitvi izvršilnega naslova takoj nadaljevala brez prekinitve postopka, je bilo zastaranje ves ta čas pretrgano (365. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Zastaranje začne šele znova teči od dneva, ko je končan izvršilni postopek (peti v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ). V tej zvezi pa je bilo sodišče prve stopnje pri presoji dolžnikovega ugovora zastaranja vezano na sprejete odločitve o ustavitvi izvršbe v predhodnem postopku.

8. Dolžnik si zmotno prizadeva za učinek absolutnega zastaranja terjatve tudi v času teka predhodnega sodnega postopka, saj tovrstnega zastaranja civilno pravo ne pozna. Glede nadaljnjega pretrganja pa zanemari, da je upnik v letu 2019 predlagal izdajo potrdila na podlagi Uredbe Sveta ES št. 44/2001, kar pomeni aktivno upnikovo ravnanje usmerjeno v svoje poplačilo, ki je ponovno pretrgalo zastaranje. Dne 11. 6. 2021, ko je upnik vložil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi, po pojasnjenem ni potekel niti triletni rok, ki se nanaša na obresti, ki so zapadle po nastanku izvršilnega naslova, tako pa tudi ne desetletni, ki se nanaša na judikatne terjatve (prvi in drugi odstavek 356. in prvi odstavek 347. člena OZ).

9. Dolžnik zmotno meni, da sta za natekle zamudne obresti odgovorna upnik in sodišče. Dolžnik bi lahko preprečil njihov tek s tem, da bi svojo obveznost pravočasno poravnal. Načelo vestnosti in poštenja poudarja spoštovanje interesa nasprotne stranke. V izvršilnem postopku je v tej zvezi poudarjen interes upnika, da se poplača, k čemer mora dolžnik aktivno prispevati, ne pa računati na morebitni nastop zastaranja.

10. Dolžnik se tudi zmotno sklicuje na odpis terjatve iz upnikovih poslovnih knjig, kot okoliščino, ki pomeni ugasnitev terjatve. Odpis terjatve je le kategorija po predpisih o računovodstvu in vodenju poslovnih knjig (zaradi računovodskega vrednotenja premoženja gospodarske družbe), ki pa v obligacijskem pravu nima nujno učinka prenehanja obveznosti. Podan namreč mora biti odpust dolga, za katerega pa ne zadošča, da upnik vodi terjatev kot neizterljivo, ampak mora podati izjavo dolžniku, da mu dolg odpušča, ki jo mora dolžnik sprejeti (319. člen OZ). Da bi upnik dolžniku izjavil, da mu odpušča dolg, pa dolžnik ni zatrjeval. Navedbe o odpisu terjatve po pojasnjenem niso bile relevantne za obravnavano zadevo, saj niso predstavljale ugovornega razloga, do katerega bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti.

11. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).