Jedro

Pritožnik lahko v pritožbi zoper sklep o dedovanju navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče odločilo o dedovanju po pokojnem H. K. V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep dedič uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in „kršitve“ materialnega prava. Trdi, da stanovanje št. 20 v petem nadstropju stanovanjske hiše na K. ... v Ž. ne spada v zapuščino, ker je s soglasjem staršev, ki sta imela prav tako kot on stanovanjsko pravico na predmetnem stanovanju, kupnino za stanovanje v celoti plačal sam. Za stanovanje ves čas sam skrbi in plačuje stroške. Stanovanje naj se izloči iz zapuščine, ali pa naj se šteje, da ima do zapuščine terjatev v višini 60.000,00 EUR, kar predstavlja kupnino ter s stanovanjem povezane ostale stroške in izdatke. O tem je bilo govora že na naroku, vendar kot prava nevešča stranka ni vztrajal, da se stanovanje izloči iz zapuščine. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba graja ugotovitev sodišča o obsegu in dedovanju ½ stanovanja. Utemeljenosti pritožbenih razlogov ni moč presojati, saj pritožnik šele v pritožbi prvič navaja, da naj v zapustnikovo premoženje to stanovanje ne bi spadalo, pri čemer pa ne navaja nobenih opravičljivih razlogov, zakaj teh trditev ni podal že pred sodiščem prve stopnje. Pri tem velja pojasniti, da iz zapisnikov ne izhaja, da bi pritožnik te navedbe podal že na katerem od narokov, kot to trdi v pritožbi. Zgolj navedba v pritožbi, da kot prava nevešča stranka na naroku ni vztrajal, „da se stanovanje izloči iz zapuščine“, ne predstavlja opravičljivega razloga. Zato je s temi trditvami, ki se nanašajo na obseg zapuščine oziroma na zahtevo, da se mu iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju in ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, v pritožbenem postopku prekludiran v smislu določbe prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

Ker se je tako izkazalo, da ni podan kakšen od pritožbenih razlogov, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti (2. točka 365. člena ZPP).