Jedro

Presoja primernosti preživnine za otroka stara 2 oz. 3 leta.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mld. otroka dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo toženke ter tožniku naložilo plačevanje preživnine v znesku 6.000,00 SIT za vsakega mld. otroka in sicer od 21.9.1992 dalje. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo pritožbi toženke, pritožbo tožnika pa je zavrnilo. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je tožniku naložilo plačevanje preživnine v znesku 8.000,00 SIT za vsakega mld. otroka od 1.3.1993 dalje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi smiselno uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da preživnino za oba mld. otroka zniža. V reviziji zatrjuje, da je prisojena preživnina za otroka, ki sta stara 2 in 3 leta, previsoka. Otroka sta v domačem varstvu, hrana zanju pa je pridelana doma. Sodišču očita, da ni preverjalo navedb o dodatnih dohodkih toženke. Poleg tega ni upoštevalo oz. je upoštevalo v premajhni meri, da ima toženka možnost pridelati hrano na domači kmetiji, veliki 25 ha, medtem ko revident takšne možnosti nima. Sam mora plačevati stanarino in kupovati hrano. V reviziji nadalje izraža bojazen, da bo s prisojeno preživnino toženka še laže uresničila grožnjo, da bo otroke odtujila in onemogočila stike z njimi. Povdarja še, da mu bo po plačilu preživnine ostalo manj dohodka, kot ga bo ostalo materi. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi pritožbeno sodišče, sledi, da je tožnik v času od 1.9.1992 do 28.2.1993 zaslužil povprečno 32.956,00 SIT mesečno. Toženka je v istem obdobju zaslužila povprečno 16.256,00 SIT mesečno. Poleg tega je tožnik zaslužil v obdobju od 1.9.1992 do 31.12.1992 še 1.733,30 SIT mesečno z delom po pogodbi. Sodišči sta ugotovili še, da ima tožnik možnost pridobivati dodatna finančna sredstva kot voznik inštruktor, medtem ko so tožnikove trditve, da ima toženka dodatno delo, ostale nedokazane. V pritožbi tožnik za svoje trditve ni ponudil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko trditev, da ima toženka dodatno delo, ni upoštevalo (1. odst. 352. čl. ZPP). Smiselno zatrjevana kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP zato ni podana. Ob tako ugotovljenih zmožnostih obeh pravdnih strank za preživljanje mld. M. L., roj.14.5.1990 in M. L., roj. 30.8.1991, pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, da sta preživnini v znesku 6.000,00 SIT oz. 8.000,00 SIT za vsakega otroka, primerni, upoštevaje seveda tudi potrebe preživninskih upravičencev (79. čl. ZZZDR). Pri tem ni nepomebno, da sta sodišči ugotovili, da tako tožnik kot tudi toženka živita v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Ugotovljene dejanske okoliščine in presoja o primernosti prisojene preživnine pa dajejo odgovor na revizijske trditve o tožnikovem gmotnem položaju po plačilu preživnine in toženkinem po zagotovitvi ustrezne oskrbe mld. otrokoma pravdnih strank.

Na drugačno presojo, upoštevaje uvodoma zapisane odločilne dejanske ugotovitve, tudi v reviziji ponovno povdarjeno življenje toženke z materjo na kmetiji ne more vplivati. Prav tako revizijsko sodišče ni moglo upoštevati trditev, češ da bo toženka zaradi prisojene preživnine lažje onemogočala stike tožnika z otroki, ker to za določitev preživnine ni pravnorelevantna okoliščina. Materialno pravo (79. čl. ZZZDR) je bilo tedaj pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).