Jedro

Ker tožeča stranka ni plačala sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je tožba umaknjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 19. 12. 2008 štelo za umaknjeno.

Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 105.a členu ZPP mora biti ob vložitvi tožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, plačana sodna taksa. Če v tem roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

Tožeča stranka je plačilni nalog za plačilo sodne takse, s katerim ji je bilo naloženo, naj sodno takso za redni postopek po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), plača v petnajstih dneh, in v katerem je bila opozorjena na posledice neplačila takse, prejela 22. 10. 2009. Dne 2. 11. 2009 je vložila "predlog za oprostitev plačila takse in podredno predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse" (list. št. 32-33). Sodne takse v danem petnajstdnevnem roku, to je do 6. 11. 2009, ni plačala.

Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje (1. odstavek 13. člena ZST-1). Ker je taksna obveznost za pravdni postopek nastala ob vložitvi tožbe (1. točka 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 5. člena ZST-1) oziroma najkasneje ob prevzemu pravde s strani stečajnega upravitelja, to je 8. 5. 2009, odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks oziroma podredno za odlog ali obročno plačilo sodne takse, vloženem po prevzemu pravde s strani stečajnega upravitelja, ne more veljati za taksno obveznost za pravdni postopek (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča opr. št. II DoR 106/2009 z dne 8. 10. 2009).

Ker tožeča stranka takse v določenem roku ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožbo umaknila.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da tožeči stranki pred sodiščem prve stopnje ni bila dana možnost obravnavanja, saj ji sodišče prve stopnje tožbe ni vročilo (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Kot je bilo navedeno že zgoraj, je stečajni upravitelj dne 8. 5. 2009 (list. št. 25) prevzel predmetno pravdo. Prevzel jo je v tistem stanju, v katerem je bila, ko je vanjo vstopil, torej vključno z vsemi že opravljenimi procesnimi dejanji in zbranim procesnim gradivom. Tožbe, ki so jo v svojem imenu in za račun družbe M, d.d. vložili njeni družbeniki, sodišču prve stopnje stečajnemu upravitelju tožeče stranke (oziroma njegovemu pooblaščencu) ni bilo potrebno vročiti. Tudi sicer je naloga sodišča stranki vročiti le tiste vloge, ki jih je sodišču predložila nasprotna stranka. Pritožbeno sodišče na tem mestu še pripominja, da je v takem primeru najmanj, kar je dolžnost stečajnega upravitelja, da vpogleda v spis in si, v kolikor z listinami in vlogami, ki so v spisu, ne razpolaga oziroma mu jih stečajni dolžnik ni izročil, le-te fotokopira.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).