Jedro

Toženki bi bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem zgolj v primeru, če bi ji sodišče prve stopnje onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo njene utemeljene prošnje za preložitev naroka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Toženka namreč niti naknadno ni izkazala upravičenega razloga, zaradi katerega se zakoniti zastopniki toženke obravnave niso mogli udeležiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Toženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati znesek 1.521,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 184,51 EUR od 11. 10. 2020 dalje do plačila, od zneska 184,51 EUR od 11. 11. 2020 dalje do plačila, od zneska 270,49 EUR od 11. 12. 2020 dalje do plačila, od zneska 324,51 EUR od 11. 1. 2021 dalje do plačila, od zneska 324,52 EUR od 11. 2. 2021 dalje do plačila, od zneska 140,00 EUR od 11. 3. 2021 dalje do plačila in od zneska 93,33 EUR od 28. 10. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je tudi naložilo, da je dolžna tožnici povrniti vse stroške postopka, ki bodo po pravnomočnosti izpodbijane sodbe odmerjeni s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka v uvodu citirane sodbe je toženka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni in tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne, podredno pa je predlagala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v I. in III. točki njenega izreka in vrnitev zadeve v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7. Tožnica v tej pravdi zahteva plačilo še neplačanih zneskov po treh računih (št. 2020-00687 z dne 31. 8. 2020, št. 2020-00748 z dne 13. 9. 2020 in št. 2020-00857 z dne 12. 10. 2020), izstavljenih za opravljene odvetniške storitve, ki jih ji je naročila toženka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja odločilna dejstva, na katera je višje sodišče vezano: - Pravdni stranki sta sklenili Dogovor o obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter plačilu in višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 20. 1. 2020 (A4, v nadaljevanju Dogovor).

- Toženka je tožnico pooblastila za zastopanje v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. I Pg 458/2018 (in pridruženih zadevah I Pg 32/2019, I Pg 102/2019 in I Pg 93/2019).

- Toženka je delno poravnala znesek po računih št. 2020-00687 z dne 31. 8. 2020 in št. 2020-00748 z dne 13. 9. 2020, katerih preostali neplačan del (skupaj z zneskom po računu št. 2020-00857 z dne 12. 10. 2020) tožnica vtožuje v tej pravdi.

- Z Dogovorom sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženka za opravljeno odvetniško storitev tožnici plačala nagrado, kot jo predpisuje Odvetniška tarifa (OT) v prvem odstavku 15. člena, pri čemer sta se izrecno dogovorili za plačilo po porabljenem času ter kot osnovo za obračun dela določili urno postavko v višini 200,00 EUR neto za vsako začeto uro (brez vključenega DDV) po vsakokratni veljavni predpisani stopnji. V to ceno niso všteti administrativni stroški, poštnine, stroški kilometrin in drugi materialni stroški, katere se je toženka zavezala plačati neposredno, ko ti nastanejo (II. člen Dogovora).

8. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo, zavrnilo je zgolj zahtevek za plačilo zneska 25,01 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da sta pravdni stranki s sklenitvijo Dogovora izključili uporabo posebnega dela OT (tretji odstavek 15. člena OT). Zahtevek za povrnitev 22% DDV na odvetniške storitve in izdatke je oprlo na drugi in tretji odstavek 2. člena OT, ki določata, da so odvetniški stroški, ki jih je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve, skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji.

9. Toženka šele v pritožbi zahteva izločitev sodnice prvostopenjskega sodišča. Takšna zahteva je prepozna. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izvedlo narok za glavno obravnavo dne 30. 5. 2022, dne 14. 6. 2022 pa je izdalo sodbo, s katero je razsodilo o glavni stvari v zadevi. Zahteva za izločitev sodnice, ki jo je toženka prvič podala šele v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, je torej prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

10. Tudi sicer so pritožbene navedbe o tem, da je bila razpravljajoča sodnica v prvostopenjskem postopku pristranska in neobjektivna, povsem pavšalne. Zato se pritožbeno sodišče do tega očitka vsebinsko niti ne more opredeliti. S pritožbenimi navedbami, da razpravljajoča sodnica za odločanje ni bila pristojna, da je zagrešila absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in da je bila dodeljena mimo pravil naravnega sodnika, pa pritožnica ne more utemeljiti svoje zahteve za izločitev sodnice. Morebitne postopkovne kršitve sodišča namreč same po sebi ne predstavljajo razloga za izločitev. Navedeni očitki ne predstavljajo okoliščin, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudili upravičen dvom v pristranskost sodnice. Takšne napake imajo lahko za posledico le bistveno kršitev postopka, ne utemeljujejo pa očitka o sodničini pristranskosti in s tem razloga za njeno izločitev1. 11. Toženka v pritožbi navaja, da je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno, ker naj bi pri izdaji sodbe sodelovala sodnica, ki ni bila dodeljena po pravilu naravnega sodnika. Zatrjuje, da je bila zadeva najprej dodeljena drugi sodnici, ki bi morala voditi postopek.

12. Pritožnica s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je o zadevi najprej v fazi izvajanja triaže odločala triažna sodnica. V okviru triažnega postopka so bila izvedena posamezna procesna dejanja, prav tako je bilo odločeno o toženkinem ugovoru krajevne nepristojnosti. Ko je bil zaključen postopek triažnega obravnavanja, pa je bila zadeva dodeljena razpravljajoči sodnici v skladu z letnim razporedom dela.

13. Zakonski okvir za ureditev triaže ureja Zakon o sodiščih, ki v 14. do 17. členu opredeljuje zakonitega sodnika ter pravila glede dodeljevanja zadev. Ta so podrobneje urejena v 156. členu Sodnega reda, ki v petem odstavku določa možnost dodeljevanja s časovnim zamikom, kar je podrobneje urejeno v letnem razporedu sodnikov. Letni razpored za leto 2021 določa, da se zadeve, za katere je uveljavljen poseben program pospešenega obravnavanja sporov majhne vrednosti, dodeljujejo sodnikom po navedenem vrstnem redu s trenutkom, ko je v posamezni zadevi zaključen postopek triažnega obravnavanja zadeve. Do navedene dodelitve je zakoniti sodnik v teh zadevah vodja oddelka ali njena namestnica oziroma sodnik, ki ju nadomešča v času njune odsotnosti in je za nadomeščanje določen s seznamom dežurstva. Glede na obrazloženo je v obravnavanem primeru sodila sodnica, ki je bila izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom, Sodnim redom in letnim razporedom sodišča. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

14. Pritožnica ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje odločalo v sporu, ki ne spada v njegovo pristojnost, ker naj bi bilo za obravnavani spor pristojno Okrožno sodišče v Celju. Sodišče prve stopnje je toženkin ugovor krajevne nepristojnosti pravilno zavrglo s sklepom z dne 26. 8. 2021 ter nato še s sklepom z dne 26. 10. 2021. Pravilno je obrazložilo, da bi toženka morala uveljavljati ugovor krajevne nepristojnosti najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno nepristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. 15. Namen teh zakonskih določb je v tem, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranki morata zato sodišče v najzgodnejši fazi postopka seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost. Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pač pa šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Izjema od tega pravila lahko velja le v primeru, ko stranki nista dovolj zgodaj seznanjeni z okoliščinami, ki vplivajo na pristojnost sodišča.2 Obravnavani primer ni tak. Toženka bi lahko svoj ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je utemeljevala na dejstvu, da se njen sedež nahaja na območju Okrožnega sodišča v Celju, podala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je takšen ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala šele tekom pravdnega postopka v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 19. 8. 2021, prepozen (prvi odstavek 22. člena ZPP).

16. Toženka nadalje v pritožbi navaja, da ji je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje arbitrarno odvzeta možnost, da se v postopku izjavi, ker ji kljub opravičilu iz zdravniških razlogov ni bila dana možnost, da sodeluje na glavni obravnavi, čeprav jo je tožnica v svojih vlogah izrecno zahtevala.

17. Tudi takšne pritožbene navedbe niso utemeljene. V skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po preučitvi podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženki ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem. Takšna kršitev bi bila podana zgolj v primeru, če bi sodišče prve stopnje toženki onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo njene utemeljene prošnje za preložitev naroka, kar pa, kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, v obravnavani zadevi ni primer.

18. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bila toženka na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki sta bila opravljena 30. 5. 2022, pravilno in pravočasno vabljena. Kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 73 spisa, toženki vabila na narok ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti. Zato je bilo 13. 4. 2022 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da toženka pisma v 15 dneh ni dvignila, zato je bilo to 29. 4. 2022 puščeno v njenem hišnem predalčniku. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka (fikcija vročitve) (četrti odstavek 142. člena ZPP).

19. V skladu s citiranimi pravili je bilo vabilo toženki s fikcijo vročeno 28. 4. 2022. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da toženki nikdar ni bilo dostavljeno obvestilo o pošiljki niti kakršnakoli pošiljka, ki bi se navezovala na opravljeno glavno obravnavo z dne 30. 5. 2022. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar toženka v pritožbi o tem, da ni prejela obvestila o prispeli pošiljki, ni podala nobenega konkretnega dokaznega predloga. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi tožbe je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Zato zgolj z dokaznim predlogom, da se opravi vpogled v celotno spisovno dokumentacijo in pošto Okrožnega sodišča v Ljubljani, pritožnica ne more uspeti.

20. Toženka je z vlogo, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo 27. 5. 2022, zaprosila za preložitev pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo ter navedla, da se toženka zaradi bolezni ne bo mogla udeležiti razpisanega naroka. Sodišče prve stopnje je 30. 5. 2022 izvedlo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pod pogojem, da toženka za vse tri zakonite zastopnike3 skladno s pozivom ne bo naknadno predložila ustreznega zdravniškega opravičila za svojo odsotnost z naroka. Sodišče prve stopnje je toženko s sklepom z dne 30. 5. 2022 pozvalo, da naj zakoniti zastopniki toženke v roku 8 dni predložijo zdravniška opravičila o upravičeni odsotnosti s pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 30. 5. 2022, pri čemer jo je opozorilo, da morajo biti opravičila izdana na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Iz vročilnice, pripete k list. št. 86 spisa, izhaja, da je bil hkrati s sklepom z dne 20. 5. 2023 toženki vročen tudi drugopis zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 30. 5. 2022. Ker vročilnica na list. št. 86 spisa z močjo javne listine dokazuje katero sodno pisanje je bilo toženki vročeno in kdaj je bilo vročeno, ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da sodišče prve stopnje toženki ni vročalo zapisnika o glavni obravnavi z dne 30. 5. 2022. Toženka, ki sta ji bila navedeni sklep in drugopis zapisnika vročena 3. 6. 2022, se na takšen poziv sodišča ni odzvala. Toženka torej niti naknadno ni izkazala upravičenega razloga, zaradi katerega se zakoniti zastopniki toženke obravnave niso mogli udeležiti. Uveljavljena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sta bila pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo opravljena brez navzočnosti toženke, zato ni podana.

21. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nezakonito zavrnilo dokazne predloge toženke, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke A. A. pravilno zavrnilo. Pojasnilo je, da je dokazni predlog z zaslišanjem A. A. nesubstanciran, ker je bilo njegovo zaslišanje predlagano v zvezi s pavšalnimi trditvami o nastanku ogromne škode in nestrokovnem ravnanju tožnice. V zvezi z dokazovanjem nepristnosti podpisa na pooblastilu za zastopanje pa je navedeni dokazni predlog pravilno ocenilo kot neprimeren, saj je bila predlagana izvedba posrednega dokaza – toženka ni predlagala zaslišanja B. A., ki naj bi sporno listino podpisal. Sodišče prve stopnje je torej izvedbo predlaganega dokaza zavrnilo na podlagi ustavno dopustnih razlogov, saj je razloge nepotrebnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza ustrezno pojasnilo.

22. Pritožnica zatrjuje, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje obrazložitvi, razlogi o odločilnih dejstvih pa so nejasni in med seboj v nasprotju. Takšna kršitev, ki jo pritožnica zatrjuje le pavšalno, dejansko s pripisom zakonskega besedila, ni podana, kajti izpodbijana odločitev vsebuje pravilne in obsežne razloge, ki omogočajo preizkus, tudi izrek pa ni v nasprotju z obrazložitvijo.

23. Pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisnost je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zato je treba vsak tak pritožbeni očitek obrazložiti in konkretizirati. Pritožnica bi morala konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se protispisnost nanaša in kateri konkretni listini, zapisniku ali prepisu zvočnega posnetka nasprotuje, pri čemer bi morala navesti tudi mesto v teh dokumentih, iz katerih naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo. Ker tega toženka ni storila, se pritožbeno sodišče do tako nekonkretiziranega očitka ne more podrobneje opredeliti.

24. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili Dogovor, v katerem sta določili obseg pravnega svetovanja in zastopanja ter plačilo in višino odvetniške nagrade. S pritožbeno trditvijo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo uporabiti Odvetniško tarifo in nikakor neobstoječ dogovor, ki ga toženka nikdar ni podpisala, toženka dejansko izpodbija dejansko stanje, ki ga v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti, kot je pojasnjeno zgoraj, ni dovoljeno izpodbijati.

25. V preostalem delu pritožbene navedbe toženke predstavljajo prepis njenih pripravljalnih vlog iz postopka pred sodiščem prve stopnje. Zgolj prepis navedb v pritožbi, ki jih je stranka podala že v prvostopenjskem postopku, praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča prve stopnje na njene navedbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da je bistvo pritožbe komunikacija z izpodbijano sodbo. To pomeni opozarjanje na nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so razvidne iz same sodbe ali ki jih je sodišče prve stopnje zgrešilo z nepravilnim vodenjem postopka. Pritožbeno sodišče bi zato na te navedbe lahko odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi te predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča prve stopnje.

26. Že povzetih bistvenih ugotovitev sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je presodilo, da mora toženka tožnici skladno z Dogovorom opravljene odvetniške storitve plačati, pritožnica s ponavljanjem svojih navedb iz prvostopenjskega postopka torej ne more omajati. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna in pravilna, prav tako je prvostopenjsko sodišče na ugotovljena dejstva materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.

27. Utemeljena ni niti pritožba glede stroškovnega dela sodbe. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 154, člena ZPP pravilno odločilo, da mora toženka tožnici v celoti povrniti stroške postopka, saj tožnica v pravdi ni uspela zgolj s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi katerega tudi niso nastali posebni stroški. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bodo stroški postopka na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

28. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, po presoji pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče materialno pravo na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost toženkine pritožbe, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

29. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Glej na primer sklep VSL III Cpg 803/2017 z dne 19. 9. 2017. 2 Glej sklep VSRS III R 14/2016 z dne 20. 5. 2016. 3 Sodišče prve stopnje je z vpogledom v javno dostopne podatke iz sodnega registra na spletni strani Ajpes ugotovilo, da ima toženka tri zakonite zastopnike, od katerih je vsak upravičen, da toženko samostojno zastopa.