Jedro

Glede na opredelitev kmečkega gospodinjstva v drugem odstavku 69. člena ZDoh-2, po katerem je med drugim pogoj, da gre za skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki imajo dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča isto stalno stalno prebivališče, tožbeni ugovori, kot so bivanje v samostojni stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe in samostojno plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote s strani B. B. niso relevantni. Brezpredmeten je tudi tožbeni ugovor, da slednji ni imel dohodka od kmetijskega gospodarstva, ker da je podjetnik, saj se v tem postopku ne določa davčna osnova iz dejavnosti. Po že povedanem pa je pravilna tudi ugotovitev, da je poleg tožnice v kmečkem gospodinjstvu po podatkih o prijavi prebivališča imel prijavljeno isto stalno prebivališče kot tožnica, ki je zato poleg tožnice pravilno naveden kot član kmečkega gospodinjstva v izreku izpodbijane odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) tožnici določila davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, s tem, da je tožnica za leto 2019 članica kmečkega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 6.542,64 EUR. Vsi člani kmečkega gospodinjstva na dan 30. junija 2019 so: A. A. in B. B. Tožnici se določi davčna osnova od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 3.137,90 EUR. Skupni katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva za leto 2019 znaša 1.624,72 EUR. V davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2019 se tožnici všteva 678,94 EUR katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Kmečko gospodinjstvo je v letu 2019 prejelo 4.917,92 EUR drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, od tega je bila ob izplačilu teh dohodkov obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine v višini 491,79 EUR. Tožnici se za leto 2019 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 2.458,96 EUR ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom, v višini 245,90 EUR. Odločeno je tudi, da tožnico bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se davčni organ sklicuje na 69. člen, 70. člen, 71. člen, 72. člen, 73. člen in 147. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ter na prvi odstavek 129. člena, 313. člen, 315. člen in 316. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki jih citira.

3. Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Tožnici z izpodbijano odločbo obveznosti iz kmetijstva za leto 2019 niso odmerjene, temveč ji je bila za leto 2019 določena davčna osnova. V konkretnem primeru je izpolnjen pogoj za opredelitev kmečkega gospodinjstva najmanj 200 EUR skupnega dohodka članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju tudi OKGD). Po podatkih davčnega organa je bila tožnica na dan 30. 6. 2019 lastnica in dejanska uporabnica kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS, katerih katastrski dohodek za leto 2019 znaša skupaj 678,94 EUR. Na dan 30. 6. 2019 je poleg tožnice v kmečkem gospodinjstvu na naslovu ..., stalno prebival tudi B. B., ki je za leto 2019 imel tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (zakupnik kmetijskih zemljišč v k.o. ... in k.o. ...). Tožnica je v letu 2019 prejela s strani Agencije RS za kmetijske trge obdavčljivo subvencijo v višini 4.917,92 EUR, ki se je v enakem delu pripisala obema članoma kmečkega gospodinjstva.

4. Tožnica vlaga tožbo, v kateri uvodoma povzema potek postopka in ugotovitve. Navaja izpisek iz registra kmetijskih gospodarstev z naslovom kmetijskega gospodarstva: A. A., ..., ki s svojimi kmetijskimi površinami v uporabi ni uvrščeno v območje z omejenimi možnostmi. Nosilka je tožnica, v letu 2014 pa je bil član kmetije tudi B. B. Tožnica se je pri opravljanju svoje dejavnosti odločila za dvostavno knjigovodstvo. Za leto 2019 je bil izdelan obračun akontacije dohodnine in dohodnine iz dejavnosti. Konkretno za leto 2019 izhaja iz izkaza poslovnega izida, da je poslovala z negativnim poslovnim izidom v višini 860,43 EUR ter tako ni nastala njena obveznost za plačilo dohodnine. Sin tožnice stanuje na naslovu ... Gre za večjo stanovanjsko hišo v izmeri 386,55 m2. Pritlična etaža je funkcionalno ločena na dve bivalni enoti. Ob izdelavi izvedeniškega mnenja v letu 2005 je v enem od bivalnih enot živi tožnica, v drugem pa njena mati, sedaj živi v tem stanovanju B. B. Bivalna enota ima lasten električni števec in sin B. B. tudi nosi vse obratovalne stroške, kot tudi plačilo NUSZ in ima s tožnico sklenjeno najemno pogodbo. Glede na navedeno ni član kmetijskega gospodinjstva, tudi nima dohodka od kmetijskega gospodarstva, saj je podjetnik posameznik, ki je začel poslovati 6. 5. 2013 ter prav tako vodi dvostavno knjigovodstvo poslovnih knjig, kar je razvidno iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2019 do 31.1 2. 2019 in letnega poročila za leto 2019. Davčni organ ni preveril dejanskega stanja glede B. B., saj ta ne biva v kmetijskem gospodinjstvu tožnice in zato ni zavezanec za plačilo kakršnihkoli davčnih obveznosti iz naslova kmetijskega gospodarstva tožnice. Prijava tožnice in B. B. na istem naslovu še ne izkazuje, da živita v skupnem kmečkem gospodinjstvu, saj imajo lahko stanovanjske hiše več bivalnih enot, ki omogočajo ločeno bivanje. V obravnavanem primeru gre za eno stanovanjsko hišo z več bivalnimi enotami, ki nima več stanovanjskih številk. Gre za stanovanje 1 in 2 v stanovanjski hiši na naslovu ..., pri čemer navaja izvedeniško mnenje C. C. iz leta 2005. 5. V nadaljevanju navaja 48. člen in 69. člen ZDoh-2 ter brošuro o dohodku iz dejavnosti, ki jo je izdalo Ministrstvo za finance maja 2018, ki ga povzema ter odgovore na vprašanja, vezana na dohodke iz OKGD. Tožnica se je odločila za ugotavljanje dohodka iz OKGD na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Tožena stranka, razen pavšalnih tolmačenj predpisov, ni opredelila temelja za odmero dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti tožnici. Čeprav ima tožnica izbiro, in je tudi izbrala dvostavno knjigovodstvo, in ne pavšalnega obračuna iz naslova svoje dejavnosti, je obremenjena dvakrat. Davčni organ pri tem doda še plačilo člana kmečkega gospodinjstva B. B. Glede priloge REN, ki ga davčni organ prilaga, iz katerega je razvidno, da se na naslovu ... nahaja stavba št. 21, ki je enostanovanjska stavba, navaja, da ne ustreza dejanskemu stanju, da B. B. ne biva v t.i. skupnem kmetijskem gospodinjstvu in da živi v ločeni stanovanjski enoti, ki ima ločeno elektriko in ostale obratovalne stroške, pri čemer se sklicuje na izvedeniško mnenje. Sodišču predlaga, da na javni seji odpravi izpodbijano odločbo in da odloči o povrnitvi stroškov postopka, kot jih priglaša, ter povrnitvi preveč plačane dohodnine iz naslova pridobivanja subvencij in odmere dohodnine od katastrskega dohodka oziroma podrejeno, zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. V pripravljalni vlogi tožnica navaja, da toženka ni argumentirano odgovorila na njene tožbene trditve in na osnovi trditvene podlage vezane dokaze in da ni predložila nobenih dokazov.

8. Na podlagi sklepa I U 427/2021-11 z dne 21. 2. 2023 v zadevi odloča sodnica posameznica na podlagi prve in tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Davčni organ je v svoji obrazložitvi navedel razloge, ki so po presoji sodišča bistveni za odločitev. Toženka se je opredelila do pritožbenih navedb. Kolikor iz nadaljevanja obrazložitve te sodbe ne izhaja drugače, sodišče sledi razlogom obeh upravnih organov in jih zato v celoti ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa še pojasnjuje:

11. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ tožnici za leto 2019 pravilno in zakonito določil davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 3.137,90 EUR, pri čemer je upošteval dva člana kmetijskega gospodinjstva, čemer tožnica prav tako naspotuje.

12. Po 69. členu ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu (prvi odstavek). Kmečko gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila (v nadaljevanju član kmečkega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR (drugi odstavek). Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova (trinajsti odstavek).

13. Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

14. V skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDoh-2 je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek (tretji odstavek).

15. Na podlagi prvega stavka prvega odstavka 72. člena ZDoh-2 se katastrski dohodek posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu (četrti odstavek).

16. Kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, kot opozarja tudi toženka v svoji obrazložitvi, tožnici z izpodbijano odločbo obveznosti iz kmetijstva za leto 2019 niso odmerjene, temveč je določena davčna osnova, v katero se všteva katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj in drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2 ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom. Zato sodišče tožbene ugovore glede dvakratne obdavčitve dohodka kot neutemeljene zavrača. 17. Glede na navedene določbe ZDoh-2, ki se nanje pravilno sklicuje davčni organ, se sodišče strinja, da je v obravnavani zadevi izpolnjen bistveni pogoj najmanj 200 EUR skupnega dohodka članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti za opredelitev kmečkega gospodinjstva. Pravilno sta po presoji sodišča v izreku izpodbijane odločbe poimensko imenovana oba člana kmečkega gospodinjstva na naslovu ..., ki dosegata dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, torej poleg tožnice še B. B. Očitek tožnice, da slednji ne opravlja osnovne kmetisjke in osnovne gozdarske dejavnosti in ne dosega dohokov iz tega naslova, ni utemeljen, glede na dejstvo, da je zakupnik določenih parcel, kar tožnica ne prereka, pa je v nasprotju s trinajstim odstavkom 69. člena ZDoh-2.1 Kot navaja toženka v svoji obrazložitvi (stran 2), se katastrski dohodek posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pa je vsak posamezni dohodek, izplačan v davčnem letu, na katerega se odločba nanaša, ki se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva (69. člen ZDoh-2) v sorazmernem deležu glede na skupno število davčnih zavezancev v kmečkem gospodinjstvu (četrti odstavek 72. člena ZDoh-2), torej v konkretnem primeru v enakih delih.

18. Glede na opredelitev kmečkega gospodinjstva v drugem odstavku 69. člena ZDoh-2, po katerem je med drugim pogoj, da gre za skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki imajo dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča isto stalno stalno prebivališče, tožbeni ugovori, kot so bivanje v samostojni stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe in samostojno plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote s strani B. B. niso relevantni. Brezpredmeten je tudi tožbeni ugovor, da slednji ni imel dohodka od kmetijskega gospodarstva, ker da je podjetnik, saj se v tem postopku ne določa davčna osnova iz dejavnosti. Toženka je pojasnila, da je imel za leto 2019 dohodek iz OKGD kot zakupnik kmetijskih zemljišč v k.o. ... in k.o. ..., kar tožnica ne izpodbija. Po že povedanem pa je pravilna tudi ugotovitev, da je poleg tožnice v kmečkem gospodinjstvu po podatkih o prijavi prebivališča imel prijavljeno isto stalno prebivališče kot tožnica, ki je zato poleg tožnice pravilno naveden kot član kmečkega gospodinjstva v izreku izpodbijane odločbe. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih sodišče iz istih razlogov kot toženka zavrača. 19. Materialno pravo, ki se nanj sklicujeta davčni organ in toženka je pravilno uporabljeno. Izpodbijano odločbo se da preizkusiti, obrazložitev ima vse sestavine po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz obrazložitve so jasno razvidna relevantna dejstva, dokazi, presoja dokazov in je navedena pravna podlaga za sprejeto odločitev davčnega organa. Tožbeni ugovori, da toženka ni opredelila temelja obdavčitve tožnice po povedanem niso neutemeljeni. V zadevi pa ne gre za odmero dohodnine, niti za obračun akontacije dohodnine pri izplačilu subvencije, kot navaja toženka, zato sodišče te navedbe tudi kot brezpredmetne zavrača. V obravnavani zadevi tudi ne gre za obdavčitev dohodkov iz opravljanja dejavnosti, zato način vodenja poslovnih knjig članov kmečkega gospodinjstva oziroma negativni poslovni izid pri poslovanju tožnice na drugačno odločitev ne vpliva. Brošura o dohodku iz dejavnosti, ki jo je izdala FURS, ki se nanjo sklicuje tožnica, ni pravni vir, zato se sodišče do njene vsebine, kot jo navaja tožnica, posebej tudi ne opredeljuje.

20. V zadevi relevantne dejanske okoliščine niso sporne. Tožnica je bila na dan 30. 6. 2019 lastnica in dejanska uporabnica kmetijskih gozdov, katerih katastrski dohodek za leto 2019 znaša 678,94 EUR. V zadevi tudi ni sporno, da je tožnica prejela v letu 2019 obdavčljivo subvencijo, ki se po 70. členu ZDoh-2 šteje za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Glede na dva člana kmetijskega gospodinjstva se je subvencija pravilno v enakem delu pripisala obema članoma kmečkega gospodinjstva (71. člen ZDoh-2)2, ne glede, da so izplačani le tožnici.

21. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

22. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je predvsem razlaga materialnega prava in sicer 69. člen in 71. člena ZDoh-2. 23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Ki med drugim določa, da se šteje, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost član kmečkega gospodinjstva, ki je na dan 30. 6. leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisan kot zakupnik. 2 Ki določa, da se davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pripiše posameznemu članu kmečkega gospodinjstva v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.