Jedro

Dolžnica upnikove terjatve ni izpolnila, v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pa ne navaja nobenega pravnoupoštevnega razloga, zaradi katerega tega ne bi bila dolžna storiti, zato je njen ugovor neutemeljen. Izvršba na dolžnikov solastninski delež na nepremičnini je dopustna, ker je dopustna prodaja idealnega deleža nepremičnine. Če bi bilo na tak način poseženo v pravice tretjih, imajo tretji vse možnosti, da izvršbo preprečijo s samostojnim ugovorom (64.člen ZIZ).

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 24.11.2000, opr.št. In 77/2000, na predlog upnika dovolilo izvršbo za izterjavo 5,670.208,40 SIT s pripadki in upnikove izvršilne stroške odmerilo na 9.000,00 SIT. Proti sklepu je ugovarjala dolžnica. Navedla je, da ji sodišče skupaj s sklepom o izvršbi ni vročilo tudi prilog k temu sklepu, zato ne more preveriti pravilnosti višine upnikove terjatve. Višina terjatve je po njenem mnenju nerazumljivo visoka, zato lahko upravičeno dvomi v pravilnost izračuna zamudnih obresti. Smatra namreč, da je nemogoče, da bi se upnikova terjatev zaradi zamudnih obresti od leta 1992 povečala kar sedemintridesetkrat. Nadalje še navaja, da poplačilo iz njenega solastninskega deleža na hiši ne bo možno, saj le tega ne bo mogoče prodati, poleg tega pa bi bili prizadeti tudi interesi ostalih solastnikov. Upnik v odgovoru na ugovor prereka dolžničine ugovorne navedbe. Navaja, da je izvršbo predlagal na podlagi izvršilnega naslova in da dolžnica ne navaja nobenega relevantnega ugovornega razloga. Svojemu izvršilnemu predlogu pa je priložil tudi zadostno število listin, na katere se je v njem skliceval. Sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor štelo kot neutemeljen in ga na podlagi 3.odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo na podlagi izvršljivega in overjenega seznama zaostalih obveznosti dolžnice z dne 31.3.2000 (za izterjavo 5,607.656,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi) in na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi z dne 5.1.1999 (za izterjavo upnikovih izvršilnih stroškov v višini 62.552,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi), ki sta po določbi 17.člena ZIZ izvršilni naslov. V takem primeru je o obstoju upnikove terjatve napram dolžniku že odločeno, zato mora dolžnik, da bo uspel s svojim ugovorom proti sklepu o izvršbi, v njem navesti kakšen razlog, ki preprečuje izvršbo, npr. da upnikova terjatev ne obstoji več, da izvršilni naslov več ne obstoji in pa drugo (1.odstavek 55.člena ZIZ). Iz vročilnice v spisu izhaja, da je dolžnica sklep o izvršbi prejela skupaj s prilogami, vendar tudi v primeru, da dolžnici priloge ne bi bile vročene, glede na zgoraj navedeno proti sklepu o izvršbi ne bi mogla ugovarjati na način, da bi oporekala samemu obstoju upnikove terjatve npr. s svojimi izračuni zamudnih obresti. Dolžnica v ugovoru ne zatrjuje, da bi upnikova terjatev na kakršenkoli način prenehala ali da bi bil dolgovni seznam razveljavljen, spremenjen, odpravljen, zato temu delu njenih ugovornih navedb ni mogoče slediti. Prav tako pa dolžnica neutemeljeno ugovarja tudi v delu, kjer napada izvršilno sredstvo, ki ga je predlagal upnik. Dolžnica je zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, stoječe na parc.št. 368/9 k.o. Kamnik, vpisane v vložku št. 1499, do 1/12. Izvršba na dolžnikov solastninski delež pa je dopustna, ker je dopustna prodaja idealnega deleža nepremičnine. Če bi bilo na tak način poseženo v pravice tretjih, imajo tretji vse možnosti, da izvršbo preprečijo s samostojnim ugovorom (64.člen ZIZ). Ker dolžnica upnikove terjatve ni poravnala, v ugovoru pa ni navedla nobenega pravnoupoštevnega ugovornega razloga, zaradi česar tega ne bi bila dolžna storiti, je sodišče druge stopnje na podlagi 2.točke 365.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 15.členom ZIZ njen ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.