Jedro

Nogomet kot športna igra sam po sebi ne more predstavljati nevarne dejavnosti in zato organizator te igre ne odgovarja po objektivnem načelu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da mora tožena stranka tožniku plačati 4.300.000 SIT odškodnine za škodo, ki jo je utrpel ob igranju nogometa kot policist pri pridobivanju psihofizične kondicije. Tožnika je zavezalo, da mora toženi stranki povrniti 339.354 SIT pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša s stališčem, da igranje nogometa ne predstavlja nevarne dejavnosti ter da tožnikova poškodba ni posledica ostrega ali grobega načina igre.

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi bilo treba vsakršno aktivnost pripadnikov specialne enote policije opredeliti kot nevarno dejavnost, tudi igranje nogometa, ki poteka v okviru pridobivanja kondicije. Skratka, delo policista specialca je vselej nevarno in za škodo, ki jo v zvezi s tem pretrpi, je država objektivno odgovorna.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je vezano na konkretni dejanski stan, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in ki je prestal pritožbeni preizkus (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Razčleniti ga je mogoče na naslednje prvine: – v okviru pridobivanja psihofizične kondicije je tožnik skupaj z drugimi pripadniki specialne policijske enote igral nogomet; – med igranjem se je pognal za žogo, ki je letela po zraku, istočasno pa tudi (težji in močnejši) igralec nasprotnega moštva; – v skoku za žogo sta trčila in se zapletla s telesi, zaradi česar je tožnik izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval; – do tega ni prišlo zaradi grobosti ali pretirane ostrine v igri (taki štarti so v nogometni igri običajni), igralec nasprotnega moštva, s katerim se je tožnik v skoku zaletel, tudi ni kršil pravil nogometne igre.

Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišč prve in druge stopnje, da nogomet kot športna igra sam po sebi ne more predstavljati nevarne dejavnosti, ter da zato organizator igre ne odgovarja po objektivnem načelu (drugi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.). O tem se je Vrhovno sodišče izreklo že v številnih sodbah (npr. II Ips 566/96 z dne 9.4.1998, II Ips 330/2002 z dne 6.3.2003, II Ips 719/2003 z dne 3.3.2005, II Ips 84/2003 z dne 29.1.2004 itd.). Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je tožnik kot pripadnik specialne policijske enote nogomet igral v okviru kondicijskega treninga. Delo specialnih policistov je sicer lahko nevarno (npr. izvajanje operativnih nalog), vendar ne, ko se policisti kondicijsko urijo. Tako kot kondicijski tek in izvajanje drugih vaj za krepitev moči, tudi igre z žogo ne morejo biti nevarne samo zato, ker imajo za cilj usposobitev pripadnikov specialne policije za učinkovito opravljanje operativnih nalog. Ker je tako materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).