Up-330/96

23. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. P. iz L., ki jo zastopa mag. E. Z., odvetnik v L. na seji senata dne 23. junija 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. P. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 11/95 z dne 11. 9. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je z Vojno Pošto 2050-27 Ljubljana v februarju 1988 sklenila stanovanjsko pogodbo za uporabo sobe v izmeri 5,90 m2. Z odločbo komande garnizona Stanovanjskega organa Ljubljana ji je bilo nato 19. 8. 1991 dano v uporabo dvosobno stanovanje.

Na tožbo Ministrstva za obrambo je sodišče prve stopnje odločilo, da je pritožnica dolžna navedeno dvosobno stanovanje izprazniti, tožeča stranka pa ji je ob izselitvi dolžna dati v uporabo prejšnje stanovanje ali drugo enakovredno stanovanje.

Pritožba in revizija sta bili kot neutemeljeni zavrnjeni in sta potrdili stališče sodišča prve stopnje, da pritožnica zaseda dvosobno stanovanje na podlagi odločbe organa, ki glede na čas izdaje ne predstavlja veljavnega pravnega naslova.

2.Ustavna pritožba sodiščem očita, da so odločila skrajno formalistično, ne da bi upoštevala tudi pritožničino upravičenost do stanovanja oziroma ne da bi presojala konkretne okoliščine primera. Kršeno naj bi bilo načelo enakosti v primerjavi z drugimi, ki so bili zaposleni pri organizacijah, ki jih sodišča ne štejejo za tuje. Izselitev družine z dvema mladoletnima otrokoma iz stanovanja bi pomenila kršitev pravice do socialne varnosti in pravice do varstva družine. Sodišča naj bi napačno razlagala tudi Skupno deklaracijo z dne 10. 7. 1991, s katero je bila za 90 dni ustavljena nadaljnja implementacija ustavnih aktov o osamosvojitvi. V času moratorija naj ne bi veljala pravna praznina, temveč so se uporabljali prej veljavni predpisi - na podlagi teh predpisov pa je pristojni organ bivše JLA izdal odločbo o dodelitvi stanovanja - zato naj bi poseg v pridobljeno pravico pomenil kršitev prepovedi povratne veljavnosti pravnih aktov po 155. členu Ustave.

3.Ustavno sodišče ni ena od inštanc sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in zatrjevana nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne more biti predmet ustavne pritožbe.

Ustavno sodišče je že z odločbo št. Up-119/94 z dne 3. 4. 1997 (Uradni list RS št. 24/97, OdlUS VI, 74) presodilo, da je v skladu z Ustavo pravno stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba: da je torej z določbo prvega odstavka 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni lis RS, št. 1/91-I - UZITUL) pravna oblast nad vsem premoženjem iz tega odstavka prešla na Republiko Slovenijo z dnem uveljavitve tega zakona in da sprejem Skupne deklaracije (Uradni list RS št. 5/91) takega pravnega položaja ni spremenil. Ustavno sodišče se v zvezi s temi vprašanji sklicuje na razloge, ki jih je navedlo v točkah B 7 do B 13 v obrazložitvi navedene odločbe.

4.Ker pritožnica na stanovanju, iz katerega se mora na podlagi izpodbijane sodbe izseliti, ni pridobila veljavne stanovanjske pravice, ni mogoče govoriti o kršitvi pridobljenih pravic.

Veljavno in s tem pridobljeno stanovanjsko pravico je pritožnica imela le na starem stanovanju, slednje pa upošteva tudi izpodbijana sodba, ki obveznost izselitve iz novo pridobljenega stanovanja izrecno pogojuje s tem, da tožeča stranka toženki priskrbi njeno staro oz. temu enakovredno stanovanje.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude