Jedro

Slabe oziroma težke socialne razmere niso razlog, ki bi preprečeval izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor, ker je štelo, da ugovor dolžnika ni obrazložen in posledično ni utemeljen.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V laični pritožbi navaja, da ni pravnik in da je zato od njega nemogoče pričakovati, da bo v svoji življenjski situaciji in bolezni navkljub sposoben navajati pravno pomembna dejstva, ki bi sodišče lahko prepričala, da je utemeljeno upravičen do zavrnitve tožbenega zahtevka. Prosi za strpnost v obravnavi njegovega primera, kajti od sebe je dal vse in več ne zmore. Odšel je tudi na službo brezplačne pravne pomoči, kjer so mu dodelili pravnika, ki ga bo zastopal v tej zadevi. Navaja in prilaga odločbo službe za BPP in dopis odvetnika z dne 24. 9. 2008. Pritožba ni utemeljena.

Ob izostanku pritožbenih razlogov (ali se sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kar so dopustni pritožbeni razlogi po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) v pritožbi je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti, kot mu nalaga določba II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ. To pomeni, da je preverilo, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in pri tem pazilo na tiste kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da dejstva, ki jih je dolžnik navajal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu II. odst. 53. čl. v zvezi s I. odst. 61. čl. in 55. čl. ZIZ, zato ugovora ni štelo za obrazloženega in ga je na podlagi IV. odst. 58. čl. ZIZ zavrnilo. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je po nastanku insolventnosti in stečajnem postopku ter drugih zadevah povezanih z njim kmalu zbolel in postal brezposeln. Brezposeln je še sedaj in prosi sodišče, da ta dejstva upošteva pri odločanju v tej zadevi. Ugovoru je priložil sklep St 18/2007, prijavo za zavodu za zaposlovanje, stanje dolga, zdravniški izvid, diagnoza in dodatni pregledi ter dohodninsko napoved za leto 2006. Sodišče druge stopnje razume dolžnikovo socialno stisko, vendar mora v vseh primerih, ki jih obravnava, sodišče odločati na podlagi zakonov in ustave. Sodišče prve stopnje je glede na takšne trditve v ugovoru pravilno ocenilo, da dejstva, ki jih navaja dolžnik v ugovoru, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu že zgoraj navedenih določb ZIZ-a. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da je dolg plačal. Prav tako ne zatrjuje nobenega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Ker torej ni navedel razlogov, ki bi lahko v pravdnem postopku, v kolikor bi bilo ugovoru ugodeno in bi sodišče sklep o izvršbi v 2. tč. izreka razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje pravdnemu oddelku, pripeljali do zavrnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen ter ga zato utemeljeno na podlagi IV. odst. 58. čl. ZIZ zavrnilo.

Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZIZ in pri tem ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 2. tč. 365. čl. v zvezi s 353. in 366. čl. ZPP ter v zvezi s 15. čl. ZIZ.