Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 3. tretjega člena ZSPJS se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Peti odstavek 3. člena ZSPJS pa določa, da se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točki I in IV izreka) spremeni tako, da se v tem delu glasi: „I. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe in sklepa tožniku obračunati bruto razliko v plači, - med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 40. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 39. plačni razred, za obdobje od 1. 10. 2017 do 30. 11. 2018, - med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 42. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 39. plačni razred, za obdobje od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018, - med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 43. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 40. plačni razred, za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2019, - med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 44. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 40. plačni razred, za obdobje od 1. 11. 2019 do 31. 1. 2020, - v skupnem znesku 5.612,53 EUR bruto in tožniku izplačati mesečno neto razliko v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 11. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, in sicer: - za mesec oktober 2017 od bruto zneska 101,19 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2017 dalje do plačila; - za mesec november 2017 od bruto zneska 93,66 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2017 dalje do plačila; - za mesec december 2017 od bruto zneska 90,14 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2018 dalje do plačila; - za mesec januar 2018 od bruto zneska 93,02 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2018 dalje do plačila; - za mesec februar 2018 od bruto zneska 93,02 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2018 dalje do plačila; - za mesec marec 2018 od bruto zneska 101,83 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2018 dalje do plačila; - za mesec april 2018 od bruto zneska 89,10 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2018 dalje do plačila; - za mesec maj 2018 od bruto zneska 82,70 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2018 dalje do plačila; - za mesec junij 2018 od bruto zneska 39,95 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2018 dalje do plačila; - za mesec julij 2018 od bruto zneska 84,06 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2018 dalje do plačila; - za mesec avgust 2018 od bruto zneska 102,89 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec september 2018 od bruto zneska 98,64 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2018 dalje do plačila; - za mesec oktober 2018 od bruto zneska 77,83 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2018 dalje do plačila; - za mesec november 2018 od bruto zneska 90,71 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2018 od bruto zneska 284,75 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2019 dalje do plačila; - za mesec januar 2019 od bruto zneska 306,24 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 11. 2. 2019 dalje do plačila; - za mesec februar 2019 od bruto zneska 303,80 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2019 dalje do plačila; - za mesec marec 2019 od bruto zneska 306,21 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec april 2019 od bruto zneska 196,79 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2019 dalje do plačila; - za mesec maj 2019 od bruto zneska 314,81 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2019 dalje do plačila; - za mesec junij 2019 od bruto zneska 296,99 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2019 dalje do plačila ; - za mesec julij 2019 od bruto zneska 286,43 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2019 dalje do plačila; - za mesec avgust 2019 od bruto zneska 311,91 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2019 dalje do plačila; - za mesec september 2019 od bruto zneska 364,30 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2019 dalje do plačila; - za mesec oktober 2019 od bruto zneska 318,44 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2019 dalje do plačila; - za mesec november 2019 od bruto zneska 363,43 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2019 dalje do plačila; - za mesec december 2019 od bruto zneska 353,01 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2020 dalje do plačila; - za mesec januar 2020 od bruto zneska 366,68 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2020 dalje do plačila.“, s e z a v r n e .“

IV. Tožnik je dolžan v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe in sklepa toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.264,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.“

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 419,50 EUR, v roku 15 dni po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe in sklepa tožniku obračunati bruto razliko v plači med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 40. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 39. plačni razred, za obdobje od 1. 10. 2017 do 30. 11. 2018; med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 42. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 39. plačni razred, za obdobje od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018; med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 43. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 40. plačni razred, za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2019 in med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 44. plačni razred, in plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 40. plačni razred, za obdobje od 1. 11. 2019 do 31. 1. 2020, v skupnem znesku 5.612,53 EUR bruto in tožniku izplačati mesečno neto razliko v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 11. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, in sicer, od posameznih neto razlik od bruto zneskov, kot so razvidni iz izreka odločbe sodišča prve stopnje (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od mesečnih neto zneskov razlik v plači pred 11. dnem v mesecu za pretekli mesec in tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska razlike v plači za mesec januar 2020 pred 11. 2. 2020 (točka II izreka). Tožbo je zavrglo v delu zahtevka za obračun in plačilo akontacije dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost od bruto zneskov razlik v plači ter z zahtevkom za obračun in plačilo nadaljnjih zapadlih terjatev, ki bodo nastale zaradi razlike med plačo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ..., 44. plačni razred, in med plačo na delovnem mestu „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., 40. plačni razred, za obdobje od 1. 2. 2020 do zaključka obravnave (točka III izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku od 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe tožniku povrniti stroške postopka v znesku 64,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka (točki I in IV sodbe in sklepa) se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači zavrne, tožniku pa naloži povrnitev stroškov pravdnega postopka tožene stranke. Navaja, da je bilo tožnikovo delo v letu 2008, upoštevajoč, da ima VI. stopnjo izobrazbe, prevedeno v delovno mesto, za katero se zahteva dve stopnji višja izobrazba (VII/2). Priča A.A. je izpovedala, da se je pri toženi stranki širil obseg dela, kar je vplivalo tudi na samo zahtevnost dela, prav tako so se širili procesi, ki so bili informatizirani. Sodišče ni raziskalo, kdaj so nastopila ta dejstva, čeprav je to relevantno. Sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo uporabiti 19. člen ZSPJS. Tožnik je bil seznanjen z ugotovitvami inšpekcije ter z razlogi, zaradi katerih mu je bila ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi. Ker je odklonil prilagoditev v smislu plačnih razredov, je lahko tožena stranka v pogodbeni odnos posegla enostransko tako, da mu je vzela plačne razrede, saj tožnik ne bi smel prenesti napredovanj, ki jih je dosegel pred prevedbo plač. Iz sodne prakse izhaja, da je nepravilnosti mogoče odpraviti tudi enostransko na podlagi samega zakona, v skladu s kogentnimi pravnimi normami, ki urejajo plačno ureditev v javnem sektorju. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se naj sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do navedb tožene stranke (ki jih je potrdila priča A.A.), da se je pri toženi stranki širil obseg dela, kar je vplivalo tudi na samo zahtevnost dela, prav tako so se širili procesi, ki so bili informatizirani, kar naj bi vplivalo na vrednotenje delovnega mesta „strokovni sodelavec VII/2“. Očitana kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Navedena kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter navedlo vse razloge, sodbo ustrezno obrazložilo, zato jo je mogoče v celoti preizkusiti. Poleg tega pa dejstvo o širjenju obsega in zahtevnosti dela ni pravno relevantno za odločitev v obravnavani zadevi, saj tožnik ne vtožuje plačila po dejansko opravljenem delu.

7. Tožnik uveljavlja zahtevek za plačilo razlike v plači med 39. in 40. plačnim razredom, tožbeni zahtevek pa je tekom postopka zvišal do 44. plačnega razreda tako, da je upošteval, da bi moral, na podlagi pridobljenih ocen, dvakrat napredovati za dva plačna razreda, saj mu je tožena stranka s 1. 10. 2017 pričela obračunavati in izplačevati plačo za 39. plačni razred za delovno mesto „inženir tehničnih strok VII/1“, šifra ..., s toženo stranko pa je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 8. 2016 (A1) za delovno mesto „strokovni sodelavec VII/2“, šifra ... Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo, ker je štelo, da tožena stranka ni zgolj samovoljno „uskladila“ pogodbenega določila o plači, temveč je posegla v delovnopravni odnos ter pričela z obračunavanjem in izplačevanjem plače tožniku za povsem drugo delovno mesto, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi.

8. Tožnik zmotno meni, da mu glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pripada plača, določena v pogodbi, ne glede na to, da je določitev plačnega razreda v pogodbi v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. S prehodom v nov plačni sistem 1. 8. 2008 so bili ukinjeni količniki, ki so bili do uvedbe novega plačnega sistema podlaga za določitev plače javnega uslužbenca ter namesto njih uvedeni plačni razredi oz. sistem nominalnih zneskov bruto plač. Prevedbo oz. prehod iz starega v nov plačni sistem je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) uredil v prehodnih določbah, v 49.a do 49.c členu. Kot izhaja iz navedenih določb, je bila podlaga za prevedbo osnovna plača javnega uslužbenca, ki jo je ta dosegel v prejšnjem plačnem sistemu. Prevedba se je izvedla na način, da je bila plača javnega uslužbenca, izražena v količniku, prevedena v plačo, izraženo v plačnem razredu oz. nominalnem bruto znesku. Prevedba je torej pomenila določitev plače javnega uslužbenca v novem plačnem sistemu, zato glede njene izvedbe pridejo v poštev tudi določila 3. in 3.a člena ZSPJS, ki vsebujejo pravila v zvezi z določitvijo plač javnih uslužbencev pri uporabnikih proračuna in ravnanju v primeru nezakonitosti.

9. V skladu s tretjim odstavkom 3. tretjega člena ZSPJS se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Peti odstavek 3. člena ZSPJS pa določa, da se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

10. Tožena stranka je pričela tožniku izplačevati plačo po 39. plačnem razredu potem, ko je inšpektorat za javni sektor po opravljenem inšpekcijskem nadzoru v juniju 2017 (B14), ugotovil, da je tožena stranka ob prehodu v nov plačni sistem v letu 2008 prenesla dosežena napredovanja iz nižjega v višji tarifni razred, kar je v nasprotju z določbami ZSPJS. Glede na takšno ugotovitev je bila toženi stranki odrejena izdaja individualnega akta, ki bo tožniku zagotovil pravice v zakonitem obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi izvršilnimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca (upoštevaje pravilno prevedbo na nov plačni sistem).

11. Med strankama spora ni bilo sporno, da ima tožnik VI. stopnjo izobrazbe (inž. rač. in inf.), kar izhaja tudi iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 8. 2016, da pa tožnik opravlja delo na delovnem mestu „strokovni sodelavec VIII/2 (II) (...), za katero se zahteva VII. stopnja izobrazbe. Nesporno je tudi, da je imel pred prevedbo določen količnik 3,25, ki ga je dosegel s štirimi napredovanji ter da je tožena stranka štiri napredovanja upoštevala tudi pri določitvi plačnega razreda po prevedbi.

12. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZSPJS javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbe od zahtevane, pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. Glede na to, da tožnik ni prerekal navedb tožene stranke, da je izhodiščni plačni razred delovnega mesta „strokovni sodelavec VIII/2 (II) (...) 33. plačni razred, bi tožniku ob prevedbi pripadal 31. plačni razred, ob upoštevanju izpolnitve pogoja 23 let delovne dobe dne 6. 8. 2018 (drugi odstavek 14. člena ZSPJS)1. Po dveh napredovanjih v plačnem razredu za 2 plačna razreda bi tožniku s 1. 12. 2018 pripadal 36. plačni razred. Na podlagi dviga plač po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 in nasl.) bi bil tožnik upravičen do 37. plačnega razreda in od 1. 11. 2019 dalje do 38. plačnega razreda.

13. Tožena stranka je tožniku ob prevedbi v nasprotju z določbo 19. člena ZSPJS nepravilno upoštevala tudi štiri napredovanja, zato tožnik ob pravilni uporabi materialnega prava s 1. 10. 2017 ni bil upravičen do plače v višini 40. plačnega razreda, temveč do 36. plačnega razreda. Z upoštevanjem napredovanj in spremembe KPDJZ pa je bil tožnik, od 1. 11. 2019, upravičen do 37. plačnega razreda (in ne 40.), od 1. 11. 2019 dalje pa do 38. plačnega razreda (in ne 41.). Tožnik je bil kot sindikalni zaupnik seznanjen z razlogi za znižanje plač na podlagi inšpekcijskega nadzora, saj je izpovedal, da je s toženo stranko septembra 2017 (pred znižanjem) sodeloval v pogajanjih. Tožena stranka je v skladu s tretjim odstavkom 3a. člena ZSPJS lahko posegla v tožnikovo plačo tako, da mu je pričela izplačevati nižjo plačo. 14. Glede na to, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo, je pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

15. Glede na to, da tožnik v sporu ni uspel, mora v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP, v zvezi s 154. členom ZPP, toženi stranki povrniti njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. V skladu z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in 28/2018) je tožena stranka upravičena do nagrade za odgovor na tožbo v višini 300 točk po OT, do 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, do 300 točk za pripravljalni narok, 300 točk za narok 12. 11. 2019, 100 točk za urnino, do 150 točk za narok dne 7. 1. 2020 ter za urnino 50 točk, 150 točk za narok dne 11. 2. 2020, za prihod na vsak narok 3 krat po 11,00 EUR, skupaj z 2 % materialnimi stroški za vsako vlogo. Glede na vrednost točke 0,60 EUR je tožena stranka upravičena do povračila stroškov postopka v skupnem znesku 1.264,95 EUR.

16. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je upravičena do povračila pritožbenih stroškov in sicer do 375 točk za pritožbo, 2 % materialnih stroškov in priglašene sodne takse v višini 190,00 EUR, kar skupaj znaša 419,50 EUR.

1 Drugi odstavek 14. člena ZSPJS določa, da javnemu uslužbencu iz prvega odstavka tega člena, če ima več kot 23 let delovne dobe, pripada osnovna plača, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.