Jedro

Nekritična prepustitev udeležbe na naroku sami stranki brez zagotovitve ustrezne strokovne pomoči, je okoliščina, ki gre v breme odvetniku in s tem avtomatično v tem postopku v breme stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Ocenilo je, da toženec ni izkazal potrebne skrbnosti, ki se pričakuje od stranke v pravdnem postopku, zato njegova zamuda naroka za glavno obravnavo ni nezakrivljena.

Zoper sklep se pritožuje toženec po pooblaščencu. Meni, da je naredil vse, kar se normalno od stranke pričakuje. V postopku sodišče ni upoštevalo, da toženec ni mogel skrbeti izključno za obravnavo. V avtomobilu je imel svoje stvari, ki imajo zanj veliko vrednost. Vozila zato ni mogel kar tako pustiti na cesti in oditi na sodišče. Na drugi strani pa bi sodišče obravnavo lahko preložilo in tožencu naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, ki jih je imela s prihodom na obravnavo, ali pa kako drugače rešilo zadevo, da ne bi trpela posledic ne ena ne druga stranka. Pritožniku je jasno, da se je treba odzvati vabilu in pravočasno priti na sodišče, vendar obravnava ni edina skrb, ki bi ji bilo potrebno podrediti vse druge ne glede na posledice.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo predvsem iz razloga, ker je toženčevo izpovedbo o okoliščinah, v katerih naj bi se mu pokvarilo vozilo in zaradi katere na narok ni mogel pristopiti, presojalo kritično in ugotovilo v njej nasprotja. Ta se nanašajo tako na razlog, zaradi katerega naj bi se toženec bal vozilo pustiti ob cesti, kot na njegovo nadaljnjo komunikacijo z odvetnikom. Toženčevo izpoved je zato ocenilo kot prirejeno potrebam tega postopka, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče. Poleg tega je toženec povedal, da je imel ves čas pri sebi mobilni telefon, da je po njem poklical vlečno službo in svojega pooblaščenca - odvetnika, nato pa še pravnika F. Očitek, da bi lahko po mobilnem telefonu opravičil svojo odsotnost z naroka tudi tako, da bi poklical sodišče, je zavračal s trditvijo, da ni vedel, koga naj na sodišče pokliče. Ob tem, da je na drugi strani zatrjeval, da je poklical najprej svojega pooblaščenca, ki naj bi mu (po prvi izjavi) rekel, da ima druge obravnave in ne more priti, kasneje pa da se je posvetoval tudi s pravnikom F., je jasno, da bi se lahko pri njima pozanimal tudi o tem, na kakšen način naj svojo odsotnost z naroka opraviči sodišču neposredno. Tudi če tako opravičilo ne bi imelo za posledico preložitve naroka, pa bi gotovo pripomoglo k dokazovanju resničnosti njegovih navedb o vzroku zamude.

V zadevi pa tudi ne gre prezreti, da toženca v postopku zastopa pooblaščenec - odvetnik, ki je bil na narok pravilno vabljen, zato bi moral ta ravnati pri zastopanju toženca s skrbnostjo strokovnjaka in torej računati s številnimi naključji, ki se lahko v zadevi pripetijo stranki ter zato takrat, kadar je sam zadržan, pravočasno zaprositi za nadomeščanje. Nekritična prepustitev udeležbe na naroku sami stranki brez zagotovitve ustrezne strokovne pomoči, je okoliščina, ki gre v breme odvetniku in s tem avtomatično v tem postopku v breme stranki.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).