Jedro

Kljub mnenju izvedenke klinične psihologije, da se stik z nočitvijo širi le na eno noč pri predlagatelju, je pritožbeno sodišče prepoznalo v večjo korist otrok ureditev, ki bo otrokoma omogočala daljše strnjeno preživljanje šolskih počitnic pri enem od udeležencev. Tudi glede na izpostavljene pozitivne spremembe pri predlagatelju v dopolnitvi izvedenskega mnenja in mnenje izvedenke, da se lahko kasneje stiki širijo tudi na nočitev med tednom, je pritožbeno sodišče prepričano, da osebno stanje predlagatelja utemeljuje ureditev stikov na način, da se med dvomesečnimi šolskimi počitnicami ti izvajajo na način, da udeleženca z otrokoma preživita več časa v strnjenem obdobju. Izvedenkina zadržanost pri nočnih stikih predlagatelja pa je prispevala k temu, da pritožbeno sodišče tedensko strnjenih stikov ni določilo tudi v času drugih medletnih (tedenskih) šolskih počitnic. Enako tudi, da ni določilo strnjenega bivanja otrok pri udeležencih v trajanju dveh tednov, za kar se zavzema predlagatelj v pritožbi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremeni tako, da se doda nova alineja, ki se glasi: - v času šolskih poletnih počitnic otroka preživita strnjeno teden dni v mesecu juliju in strnjeno teden dni v mesecu avgustu pri očetu in pri mami. O razporeditvi tednov se starša dogovorita do 15. maja za tekoče koledarsko leto. V tem času redni stiki z očetom ne potekajo.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek po predlogu predlagatelja z dne 5. 12. 2019 ustavi (I. točka izreka), da se razveže zakonska zveza, ki sta jo dne 29. 9. 2012 sklenila predlagatelj in nasprotna udeleženka (II. točka izreka), da se mld. A. A., rojen ... 2012 in mld. B. A., rojena ... 2014 ob razvezi zaupata v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki (III. točka izreka), določilo stike med mld. A. A. in B. A. s predlagateljem (IV. točka izreka), določilo višino preživnine, ki jo mora od 27. 1. 2020 plačevati predlagatelj v znesku 175 EUR mesečno za vsakega otroka (V. točka izreka), nadomestilo soglasje predlagatelja za prepis obeh mld. otrok v Osnovno šolo C., s šolskim letom 2023/2024 (VI. točka izreka), v preostalem delu predlog predlagatelja z dne 21. 11. 2022 in predlog nasprotne udeleženke, kolikor zahtevata več in drugače, zavrnilo (VII. točka izreka), sklenilo da pritožba zoper IV. in VI. točko izreka sklepa ne zadrži izvršitve (VIII. točka izreka) ter o stroških postopka odločilo, da je predlagatelj dolžan povrniti nasprotni udeleženki stroške v višni 290,50 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IX. točka izreka).

2. Zoper III., IV., V. VI., VII., VIII. in IX. točko izreka sklep sodišča prve stopnje se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) pritožuje predlagatelj s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu predlagatelja po skupnem starševstvu v celoti ugodi, podredno, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo koristi otroka. Iz mnenja sodne izvedenke klinične psihologije E. E. izhaja, da je v korist otrok, da imata stike z obema staršema. Prilaga dodatno psihološko poročilo z dne 31. 8. 2023, ki izkazuje, da se s psihološkega vidika lahko odredi skupno starševstvo. Potrebno je upoštevati trenutno stanje celotne družine. Slaba komunikacija med staršema ne more biti razlog za odvzem skupnega starševstva. Nepomembna je navedba sodišča prve stopnje, da je razpad skupnosti za predlagatelja predstavljal nadpovprečno velik stres. Tega predlagatelj v času izdaje sklepa nima več. Izvedenka E. E. ni zapisala, da bi bil predlagatelj zaradi določenih psihosocialnih pomanjkljivosti neprimeren za varstvo in vzgojo otrok. Zmotna je ocena, da je v največjo korist otrok, da se zaupata v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki.

Pri ureditvi stikov sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo izvedenskega mnenja. Izvedenka E. E. ni določila, naj gre zgolj za en vikend v mesecu pri očetu. Ni razloga, da sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu predlagatelja, da bi med počitnicami otroka pri predlagatelju bivala 14 dni strnjeno. Predlagatelj tako ne more peljati otrok na dopust. Pri tem je potrebno upoštevati vse šolske počitnice, ne zgolj poletnih. Predlaga, da počitnice med letom preživljata otroka izmenično pri enem od udeležencev, poletne počitnice pa strnjeno preživita po 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri predlagatelju. Določeni stiki niso v korist otrok, saj na strnjen dopust ne morejo niti z nasprotno udeleženko.

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh listinskih dokazov v spisu v zvezi s kazensko ovadbo. Iz priloženih obvestil in uradnih zaznamkov izhaja, da priče in dokazi kažejo ravno obratno, da je nasprotna udeleženka tista, ki je žalila, zmerjala in obtoževala predlagatelja, vse v prisotnosti otrok, kar nedvomno kaže na psihično nasilje, ki je vplivalo predvsem na mld. A. A. Odločitev o prešolanju otrok ni v največjo korist otrok. Mld. A. A. je otrok s posebnimi potrebami. Pri prešolanju so se pokazale hude težave. V novi šoli je v novem okolju, brez prijateljev. Izpodbijana odločitev je nestrokovna in v škodo mld. A. A. Mnenje razredničarke je irelevantno, saj se mld. A. A. ne bi več vozil mimo predlagateljeve hiše, tudi če do prešolanja ne bi prišlo, ker v vsakem primeru ne bi več obiskoval podružnične šole.

Preživnina je glede na obseg stikov previsoka in nerealno prikazana. Prav tako je previsoka glede na predlagateljeve osebne dohodke.

3. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo. Nasprotuje ureditvi skupnega starševstva in širitvi stikov ter v celoti zavrača pritožbene očitke.

4. Pritožba je delno utemeljena.

_O dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo_

5. Pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke so enake. Tudi v primeru, če starša živita ločeno (135. člen DZ). Po določbah 18. člena Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi bilo z vidika pravic staršev najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj (skupno starševstvo), vendar pa se iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist, lahko določi tudi drugače. Takšni razlogi so bili ugotovljeni v konkretnem primeru.

6. Res je skupno starševstvo lahko tudi rezultat odločitve sodišča in ne le sporazuma med staršema (138. in 139. člen DZ), vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da koristi obeh otrok utemeljujejo drugačno ureditev. Podrobno in prepričljivo je obrazložilo, da je za oba otroka v največjo korist, da se zaupata v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki, s predlagateljem pa imata stike.

7. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani odločitvi utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke za klinično psihologijo, ki ga je potrebno upoštevati celostno. Izvedensko mnenje je bilo izdelano v oktobru 2021, pisna dopolnitev pa konec marca 2023. Spremenjene okoliščine in stanje predlagatelja na dan izdaje odločbe je bilo zato ustrezno upoštevano.

8. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja klinične psihologinje ne izhaja, da bi se stanje predlagatelja tako močno izboljšalo, da bi bilo skupno starševstvo v največjo korist otrok. Izvedenka je ugotovila, da se pri predlagatelju kažejo določene spremembe v odnosu do otrok, da je postopoma zmogel šibkejša področja osebnosti in vzorce vedenja in čustvovanja sprejemati, nekatera pa tudi spreminjati, v čustvovanju je stabilnejši in je motiviran za spremembe na področju vzgoje otrok in spreminjanju vedenja pri komunikaciji in izvajanju očetovske vloge. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja tako jasno izhaja, da izvedenka vztraja pri psihološki oceni predlagatelja, pri čemer je na določenih področjih zaznati pozitivne spremembe, do katerih pa šele prihaja, posebej zaradi predlagateljeve psihoterapevtske obravnave. Te spremembe so botrovale, da je izvedenka podala mnenje, da predlaga širitev stikov tudi na nočitev. Nikakor pa ne v smeri, da bi se s psihološkega vidika lahko odredilo skupno starševstvo, kot zmotno graja pritožba.

9. Izvedenka je na več mestih jasno izpostavila predlagateljevo manj primerno osebnostno strukturo in slabše starševske kompetence za vzgojo otrok. Ni naloga sodnega izvedenca, ampak ravno sodišča, da glede na izvedensko mnenje poda dokazno oceno, komu od staršev se bo otrok zaupal v vzgojo in varstvo in ali je morda primerno skupno starševstvo. O tem je sodišče prve stopnje naredilo podrobno in prepričljivo dokazno oceno v 17. in 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10. Za celostno presojo osebnostne strukture udeležencev, je sodišče prve stopnje utemeljeno angažiralo tudi sodno izvedenko psihiatrične stroke. Poskus samomora predlagatelja po razpadu družine niti ni bil sporen. Izvedenka je ugotovila, da je razpad družinske skupnosti pri predlagatelju povzročil nadpovprečno velik stres. Gre za ugotavljanje dejstev v preteklosti, kar je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo. Pri določitvi vzgoje in varstva ter stikov dogodkov iz leta 2020 ni upoštevalo kot bistvenih, ampak izvedensko mnenje klinične psihologinje, predvsem kasnejšo pisno dopolnitev.

11. Predlagatelj se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na psihološko poročilo z dne 31. 8. 2023. Sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave, zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, saj niso pravno pomembna za odločitev sodišča. Odločilno je dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave. To stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. Navedb in dokazov predlagatelja in nasprotne udeleženke v odgovoru na pritožbo glede okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo (prvi odstavek 371. člena ZPP).

_O določitvi obsega stikov_

12. Izvedenka klinične psihologije je v dopolnitvi izvedenskega mnenja podala pozitivno mnenje o širitvi stikov pri predlagatelju čez noč. Izvedenka je med drugim res navedla, da ne ugotavlja, da bi bil kateri izmed otrok v čustveni stiski zaradi stikov pri očetu. Vendar je iz branja celotnega izvedenskega mnenja razvidna zadržanost izvedenke pri širjenju stikov čez noč zaradi osebnostne strukture predlagatelja. Izvedenka je tako šele zaradi ugotovljenih pozitivnih sprememb pri predlagatelju podala mnenje o možnosti širitve nočnih stikov med vikendom in morda kasneje tudi med tednom.

13. Pri določitvi stikov je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo predvsem ugotovljene okoliščine, da predlagatelj otroka manj vzpodbuja pri učenju in izpolnjevanju šolskih obveznosti, kar je prispevalo k ureditvi stikov na način, da sta večino dni, ko otroci delajo za šolo, mld. otroka pri nasprotni udeleženki. Kljub mnenju izvedenke o določitvi ene noči v vikendu je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru kot največjo korist otroka utemeljeno prepoznalo ureditev, da se stiki določijo na način, da otroka preživita enkrat mesečno celoten vikend pri predlagatelju in drugič pri nasprotni udeleženki. Sledilo je predlogu nasprotne udeleženke, da gre vsaj enkrat na mesec lahko kam z otrokoma za več dni. Glede na zadržano mnenje izvedenke pri širitvi nočnih stikov in ugotovljenih slabših starševskih kompetencah predlagatelja, pa utemeljeno ni uredilo stikov na način, da bi vsak vikend otroka preživela izmenično pri udeležencih v celoti, za kar se neutemeljeno zavzema predlagatelj v pritožbi. V tej fazi postopka bi bila takšna odločitev prenagljena. Sodišče prve stopnje pa je ustrezno pojasnilo, da je s tem določen minimalni obseg stikov, kar pomeni, da se udeleženca lahko dodatno soglasno dogovorita tudi za večji obseg stikov. Ob spremenjenih konkretnih okoliščinah, pa lahko udeleženca kasneje predlagata tudi spremembo ureditve stikov.

14. Neutemeljena je pritožbena graja, da je ravno nasprotna udeleženka tista, ki je bila psihično nasilna do predlagatelja in z neprimernim vedenjem negativno vplivala na razvoj otrok. Sodišče prve stopnje se je pri presoji dodelitve vzgoje in varstva ter določitvi stikov utemeljeno oprlo na ugotovitve imenovanih sodnih izvedenk in mnenje psihologinje F. F., ne pa na obvestila in poročila policije v zvezi s podano kazensko ovadbo. Kazenska ovadba zoper nasprotno udeleženko je bila tudi zavržena, kar izhaja iz obvestila v spisu z dne 13. 1. 2023 (priloga B27).

15. Predlagatelj pa v pritožbi utemeljeno navaja, da določen režim stikov v času poletnih šolskih počitnic ni v največjo korist otrok, saj udeležencema preprečuje, da bi z otrokoma vsaj enkrat letno lahko šla na daljši strnjen dopust. Otroci imajo v mesecu juliju in avgustu šolske počitnice, ko brezskrbno preživljajo prosti čas pred novim začetkom šolskega leta. V tem času je običajno in tudi v korist otrok, da del počitnic preživijo v drugem kraju, na morju, v gorah, pri sorodnikih ipd. Ob izpodbijani ureditvi stikov bi bilo takšno preživljanje počitnic onemogočeno, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo ureditev stikov tako, da otroka v mesecu juliju in avgustu teden dni strnjeno preživita enkrat pri predlagatelju in drugič pri nasprotni udeleženki. O tem, kdaj bosta otroka teden dni v mesecu juliju in v mesecu avgustu preživela pri predlagatelju in kdaj pri nasprotni udeleženki, se udeleženca dogovorita do 15. maja za tekoče koledarsko leto. V tem času se redni stiki ne izvajajo.

16. Kljub mnenju izvedenke klinične psihologije, da se stik z nočitvijo širi le na eno noč pri predlagatelju, je pritožbeno sodišče prepoznalo v večjo korist otrok ureditev, ki bo otrokoma omogočala daljše strnjeno preživljanje šolskih počitnic pri enem od udeležencev. Tudi glede na izpostavljene pozitivne spremembe pri predlagatelju v dopolnitvi izvedenskega mnenja in mnenje izvedenke, da se lahko kasneje stiki širijo tudi na nočitev med tednom, je pritožbeno sodišče prepričano, da osebno stanje predlagatelja utemeljuje ureditev stikov na način, da se med dvomesečnimi šolskimi počitnicami ti izvajajo na način, da udeleženca z otrokoma preživita več časa v strnjenem obdobju. Izvedenkina zadržanost pri nočnih stikih predlagatelja pa je prispevala k temu, da pritožbeno sodišče tedensko strnjenih stikov ni določilo tudi v času drugih medletnih (tedenskih) šolskih počitnic. Enako tudi, da ni določilo strnjenega bivanja otrok pri udeležencih v trajanju dveh tednov, za kar se zavzema predlagatelj v pritožbi.

O prešolanju otrok

17. Predlagatelj v nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom pavšalno navaja, da je odločitev o prešolanju otrok v izrecno škodo otrokoma, predvsem mld. A. A., ter je takšna odločitev nestrokovna in škodljiva. Sodišče prve stopnje je podalo obširne in prepričljive razloge, zakaj je v večjo korist obeh otrok, da v novem šolskem letu začneta obiskovati OŠ C. Razlog, da se otroka ne bosta več vozila mimo predlagateljeve hiše, je zgolj eden izmed mnogih razlogov, ki v primeru mld. A. A. niti ni več relevanten zaradi začetka obiskovanja predmetne stopnje. Vendar so za odločitev o prešolanju predvsem bistvene druge ugotovljene okoliščine, da bosta otroka zaradi prešolanja imela več prostega časa, zjutraj bosta lahko dlje časa spala, prej odhajala domov iz šole, ne bosta vezana na prevoz staršev, ampak bosta imela tudi možnost javnega prevoza ali oditi peš v šolo. Oba otroka pa sta za njuno starost primerno opremljena s socialnimi spretnostmi in zmoreta navezati stik z vrstniki, z njimi komunicirati in se družiti. V vsakem primeru pa bi mld. A. A. tudi moral zamenjati šolo v novem šolskem letu zaradi prehoda na višjo stopnjo. V takšnih okoliščinah tudi pritožbeno sodišče nima nobenega dvoma, da je v večjo korist otrok, da se oba skupaj prešolata z novim šolskim letom 2023/2024 na OŠ C. Preživnina

18. Predlagatelj v pritožbi pavšalno navaja, da je glede na obseg stikov in dohodke predlagatelja višina preživnine previsoka in brez realnih stroškov. Takšno pavšalno in nekonkretizirano nestrinjanje predlagatelja z določeno višino preživnine se ne upošteva in nanj ni moč argumentirano odgovoriti. Pritožbeno sodišče pa v okviru materialnopravnega preizkusa ugotavlja, da je le-ta odmerjena v primernem znesku, da jo bo predlagatelj zmogel plačevati glede na svoje dohodke in zmožnosti brez škode za svoje preživljanje, ter ustrezno upošteva preživninske potrebe otrok.

19. Pritožbeno sodišče je pritožbi predlagatelja delno ugodilo in spremenilo odločitev v delu o obsegu izvrševanja stikov (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni. Ker drugih kršitev, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo predlagatelja v preostalem delu zavrnilo ter v nespremenjenem in izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

20. Udeleženca pritožbenih stroškov nista priglasila.

1 Ur. l. št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami