Jedro

Situacijo, ko policija določeno osebo sprva obravnava kot osumljenca kaznivega dejanja, nato pa vloži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, je v kontekstu druge alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol potrebno obravnavati smiselno enako kot ustavitev policijske preiskave oziroma zavrženje kazenske ovadbe zoper specifičnega osumljenca.

Na podlagi prvega odstavka 148. člena ZKP in drugega odstavka 149. člena ZKP bi smela policija obdolžencu upravičeno odvzeti prstne odtise tako v predkazenskem postopku glede drugega kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, kot v predkazenskem postopku v predmetni zadevi, kjer so razlogi za sum, da je storilec kaznivega dejanja, obstajali že na podlagi drugih neodvisnih dejstev. Hramba že pred tem pridobljenih odtisov papilarnih linij zato ni nezakonita.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Kranju delno ugodilo predlogu obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov, iz kazenskega spisa izločilo del zapisa v uradnem zaznamku o izjavi osumljenca z dne 28. 8. 2015 (tč. I izreka) in odločilo (tč. II izreka), da se bo izločena listina po pravnomočnosti sklepa zaprla v poseben ovitek ter hranila ločeno od spisa. Nadalje je v delu, ki se nanaša na izločitev poročila o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) z dne 14. 12. 2015, predlog zagovornika zavrnilo (tč. III izreka).

2. Zoper tč. III izreka sklepa se je pravočasno pritožil zagovornik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlagal je, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da iz spisa izloči še poročilo o preiskavi z mnenjem NFL.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki je začel veljati 5. 3. 2013, uporablja pa se od 4. 5. 2013 naprej, v 14. točki 125. člena določa, da evidenca daktiloskopiranih oseb, v kateri so se hranili obdolženčevi prstni odtisi, uporabljeni pri izdelavi problematiziranega poročila o preiskavi z mnenjem NFL, med drugim vsebuje informacijo o kraju, času in razlogu odvzema prstnih odtisov. Iz dopisa NFL (list. št. 128) je razvidno, da so bili obdolžencu odtisi papilarnih linij elektronsko odvzeti dne 14. 10. 2014 na PU K., tj. v postopku daktiloskopiranja zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa velike tatvine po prvem odstavku 205. člena KZ-1 oziroma poskusa vloma v prodajalno X. na škodo B. B. Iz dopisa PP J. (list. št. 135) je nadalje razvidno, da so policisti omenjene policijske postaje dne 1. 10. 2014 res obravnavali poskus vloma v predmetno prodajalno X., nakar so dne 11. 12. 2014 v zadevi na ODT Kranj podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, kar je potrdil tudi državni tožilec (list. št. 139). Ne glede na nenavadno dikcijo v dopisu PP J., da obdolženca „niso“ obravnavali za poskus vloma v prodajalno X., kar nasprotuje podatku v daktiloskopski evidenci NFL, se po stališču pritožbenega sodišča podatek v evidenci, ki jo je treba voditi na podlagi 14. točke 125. člena ZNPPol, pokaže kot verodostojnejši. Kljub temu pa kaže poudariti, da obdolženec ni bil (več) osumljen kot potencialni storilec poskusa vlomne tatvine najkasneje tedaj, ko je policija ODT podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, kar smiselno ne more pomeniti drugega, kot da se predhodni razlogi za sum, da je kaznivo dejanje poskusil storiti obdolženec, niso izkazali kot utemeljeni. ZNPPol v 2. alineji prvega odstavka 128. člena določa, da se podatki v evidenci daktiloskopiranih oseb hranijo do ustavitve policijske preiskave, izdaje sklepa o zavržbi kazenske ovadbe ali do pravnomočne oprostilne sodbe; „če tega ni“, pa do zastaranja kazenskega pregona. Predmetno določilo ZNPPol, ki ureja roke hranjenja osebnih podatkov, kamor nedvomno sodijo tudi odtisi papilarnih linij, je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno razlagati v luči temeljnega ratia določbe, ki je v tem, da se hramba osebnih podatkov omeji na čas, dokler je to (še) potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Vse situacije, ki so izrecno urejene v navedeni določbi ZNPPol, obravnavajo esencialno sorodne položaje, v katerih se vsakršno (nadaljnje) kazenskopravno ukrepanje zoper določeno osebo pokaže kot neupravičeno, najsi gre za procesne faze od predkazenskega postopka pa vse do oprostilne sodbe. Tako ustavitev policijske preiskave kot zavrženje kazenske ovadbe pomenita, da zoper osumljenca ne bo vložen obtožni akt, enako pa velja za situacijo, ko je kazenska ovadba vložena zoper neznanega storilca (torej ne osumljenca), zaradi česar pritožbeno sodišče ne more pritrditi razlogovanju prvostopenjskega sodišča v tč. 6 izpodbijanega sklepa (ki očitno temelji le na striktni jezikovni razlagi 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, nepreverjeni z drugimi razlagalnimi metodami), da se v tem primeru prstni odtisi obdolženca smejo zakonito hraniti do zastaranja kazenskega pregona v zadevi, tekom preiskovanja katere so mu bili odvzeti, tj. do 1. 10. 2024. 5. Ne glede na zmotnost nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa zagovornik v pritožbi spregleda, da je bil obdolženi A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju I K 6029/2015 z dne 13. 11. 2015 pravnomočno spoznan za krivega treh kaznivih dejanj tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, ki jih je bil storil 13. 10. 2014 (torej le dan pred tem, ko so mu bili odvzeti prstni odtisi v zadevi vloma v prodajalno X.) oziroma 16. 6. 2015 (sodba v prilogi C7). Nobenega dvoma ni, da bi lahko policija v predkazenskem postopku v zadevi I K 6029/2015 na podlagi pooblastil iz prvega odstavka 148. člena ZKP in drugega odstavka 149. člena ZKP obdolžencu zakonsko podprto ter upravičeno vzela prstne odtise, glede katerih (zaradi obstoja pravnomočne obsodilne sodbe) že pojmovno ne bi bilo mogoče govoriti o pomanjkanju pravne podlage za hranjenje odtisov papilarnih linij v posledici uporabe 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol. Zapisano pomeni, da obdolženi ni bil policijsko obravnavan le zaradi suma vloma v podajalno X., pač pa tudi zaradi treh kaznivih dejanj tatvine, ki jih je nedvomno storil, zaradi česar se hramba njegovih prstnih odtisov, pridobljenih 14. 10. 2014, pokaže za zakonito. Nelogično in neživljenjsko bi namreč bilo, kolikor bi policisti pri preiskovanju tatvin v zadevi I K 6029/2015 obdolžencu znova odvzeli odtise papilarnih linij, s katerimi so že razpolagali. Rezultat postopanja po določbah 148. ter 149. člena ZKP pa je oziroma bi bil v obeh primerih enak – NFL bi v zadevi, ki je predmet pritožbenega postopka, pri preiskavi dne 11. 12. 2015 dostopal do obdolženčevih prstnih odtisov, zakonito hranjenih v daktiloskopski evidenci, zatorej poročilo o preiskavi z mnenjem z dne 14. 12. 2015 (list. št. 26-28) ne more predstavljati nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, tj. v posledici pritožbeno očitane kršitve pravice do informacijske zasebnosti (prvi odstavek 38. člena Ustave RS).

6. Zagovornik ne upošteva niti dejstva, da bi policisti tudi v predkazenskem postopku v tej zadevi smeli obdolžencu zakonito vzeti prstne odtise in sledi, ki so bile zavarovane dne 24. 11. 2015 na steklenem vetrolovu prodajalne Y. na J., procesno veljavno primerjati s pridobljenimi odtisi papilarnih linij, česar pa niso storili (torej vzeli odtisov) le iz razloga, ker so se odtisi obdolženca že prej nahajali v daktiloskopski evidenci NFL. Kot izhaja iz kazenske ovadbe in njenih prilog glede dejanja, opisanega pod tč. 1 obtožnega predloga, so bili razlogi za sum, da je obdolženec storilec preiskovanega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, podani že na podlagi natančnega opisa storilca in njegovih oblačil, pridobljenega od prodajalke C. C., ter razgovora z materjo obdolženca D. D. (zlasti list. št. 19). Drugače rečeno – obdolženec ni bil identificiran kot potencialni storilec kaznivega dejanja šele po opravljeni analizi oziroma primerjavi zavarovanih prstnih odtisov s podatki iz daktiloskopske evidence AFIS, temveč že po opravljenih razgovorih s C. C. in D. D. Policija sme vselej vzeti prstne odtise tistega, glede katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje (drugi odstavek 149. člena ZKP), zaradi česar se pritožnikovo problematiziranje uporabe daktiloskopskih podatkov obdolženca v zadevnem predkazenskem postopku pokaže kot neutemeljeno tudi iz pojasnjenih razlogov, saj bi za procesno veljavno pridobitev odtisov obdolženčevih papilarnih linij obstajala nedvomna ter zakonita podlaga.

7. Doslej obrazloženega ne more v ničemer omajati pritožbeno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-312/2011-21 z dne 13. 2. 2014 oziroma sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 5357/2010-162 z dne 27. 3. 2014, ki obravnavata problematiko protiustavnosti določb 63. in 64. člena Zakona o policiji (ZPol). ZPol je v relevantnem delu prenehal veljati z uveljavitvijo ZNPPol, ki je glede na čas odvzema prstnih odtisov obdolženca upoštevna pravna podlaga v konkretnem primeru, do česar se je sodišče druge stopnje opredelilo v tč. 4 te odločbe. Ne oziraje se na dejstvo, da ob upoštevanju zgoraj zapisanega razjasnjevanje okoliščin daktiloskopiranja obdolženca v zadevi poskusa vloma v prodajalno X. niti ni odločilne narave, je prav tako neutemeljeno sklicevanje zagovornika na 126. člen ZNPPol, ki določa, da se podatki o daktiloskopiranju, pridobljeni zaradi izločitve oseb, uničijo takoj po izločitvi in se ne vnašajo v evidence. 126. člen ZNPPol obravnava postopanje s podatki oseb, ki se že po naravi stvari stalno ali vsaj pogosto zadržujejo na krajih, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, ter se posledično njihovi prstni odtisi iz razumljivih razlogov nahajajo na teh krajih (denimo prebivalci stanovanja, zaposleni v službenih prostorih ipd.). Določbe 126. člena ZNPPol pa seveda ni mogoče uporabiti v situaciji, ko pri obdolžencu ni šlo za posameznika, ki bi se (iz objektivnih vzvodov) pogosto nahajal v prostorih prodajalne X. na J., pač pa za osumljenca kaznivega dejanja, storjenega v teh prostorih, kot izhaja iz dopisa NFL (list. št. 128).

8. Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa pravilna, zato je bilo treba pritožbo zagovornika zavrniti kot neutemeljeno.