Jedro

V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Davčni urad Murska Sobota je z izpodbijanim sklepom odločil, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba zaradi plačila dolžnega zneska obveznosti v višini 115,70 € na podlagi seznama izvršilnih naslovov davčnega knjigovodstva št. ... z dne 7. 10. 2008. Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na bančnem računu. Navedeni sklep je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. DT- 499-29-518/2008 z dne 13. 1. 2009. Upravna organa v svojih odločbah navajata, da se v obravnavanem primeru izterjuje dolg tožnika iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po izvršljivih odmernih odločbah. Po določbi 145. člena ZDavP-2 se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku istega člena je med drugim izvršilni naslov tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Po ugotovitvah tožene stranke je v obravnavanem primeru seznam izvršilnih naslovov sestavljen v skladu s 145. členom ZDavP-2. Po določbi 157. člena ZDavP-2 pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pomeni, da bi moral pritožnik navedbe, ki se nanašajo na obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbe, s katerimi mu je bilo odmerjeno nadomestilo, in ne v postopku davčne izvršbe. V izpodbijanem sklepu pa je tudi opozorilo na izvzetja in omejitve izvršbe glede na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2. Tožnik v tožbi navaja, da mu davčni organ pošilja položnice za plačevanje uporabe stavbnega zemljišča za stanovanje na naslovu ... kljub temu, da na temu naslovu ne živi od leta 2005 in da je stanovanje že prodano. Kljub njegovim pritožbam in dokazilom, davčni organ tega ne upošteva in mu še vedno pošilja položnice za uporabo stavbnega zemljišča. Ne ve več, kam se naj obrne, da bodo upoštevali njegove pritožbe in dojeli, da na tem naslovu ne živi več. Sodišče je štelo, da je tožnik smiselno predlagal odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za neplačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi pravnomočnih in izvršljivih odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po določbi 143. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006, ZDavP-2) začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova, ki ga med drugim predstavlja tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da je za začetek predmetne izvršbe obstajal seznam izvršilnih naslovov, v katerem so navedeni posamezni izvršilni naslovi z datumom izvršljivosti ter zneski obveznosti in zamudnih obresti. Predloženi seznam izvršilnih naslovov je tako sestavljen v skladu s 145. členom ZDavP-2. Tožena stranka je tudi tožniku pravilno pojasnila, da v skladu z določbami ZDavP-2 v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov. Zato sodišče zavrača tožbene ugovore, ki jih je navajal tožnik že v pritožbenem postopku in jih sedaj ponavlja v tožbi, da ni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanje na naslovu ..., saj tovrstni ugovori glede na izrecno določbo 157. člena ZDavP-2 niso dopustni. Ker tožnik drugih ugovorov, ki bi se nanašali na samo davčno izvršbo ne navaja, je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).