Jedro

Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni niti navedla niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi to vsaj verjetno izkazoval, zgolj sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanih aktov za opredelitev težko popravljive škode ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče RS, oddelek v Novi Gorici, je dne 11. 4. 2018 prejelo tožbo tožeče stranke Občina A., zaradi odprave 1. in 3. točke odločbe Ministrstva za okolje in prostor, opr. št. 0612-182/2017/4 z dne 2. 3. 2018, in zaradi odprave 2., 3., 4., 5. in 6. točke odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina (v nadaljevanju prvostopni organ), opr. št. 06122-1925/2017-34 z dne 12. 12. 2017, s katerimi je prvostopni organ tožeči stranki naložil, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo manj zahtevnega objekta, ki se gradi vzhodno od B., na zemljišču s parc. št. 4773 k.o. ... (1. točka izreka) ter do 31. 1. 2018 na lastne stroške odstrani nelegalno zgrajeni manj zahtevni objekt, maksimalnih zunanjih tlorisnih dimenzij 10,00 m x 11,20 m, ki obsega armirano betonsko talno ploščo debeline 20 cm in zidan objekt zunanjih tlorisnih dimenzij 6,15 m x 6,50 m, ki višinsko obsega pritličje (višine 2,60 m) in vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka). Določil je, da bo, kolikor ne bo izvršila naloženega dejanja na način in v roku, kot je določen v 1. in 2. točki izreka te odločbe, začel postopke izvršbe te nedenarne obveznosti, ki se bo opravila po drugih osebah in s prisilitvijo (3. točka izreka). Za objekt iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe je izrekel prepovedi vpisov in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegovo uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem in promet z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji (4. točka izreka). Pod 5. točko izreka odločbe je odločil, da pritožba zoper odločbo prvostopnega organa ne zadrži izvršitve odločbe in pod 6. točko, da posebni stroški postopka niso nastali. Po pritožbi tožeče stranke je upravni organ druge stopnje z odločbo z dne 2. 3. 2018 odpravil 1. točko izreka odločbe prvostopnega organa in jo nadomestil tako, da je tožeči stranki naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe prvostopnega organa ustaviti gradnjo manj zahtevnega objekta v tlorisnih velikostih 10,00 x 12,20 m, ki obsega armirano betonsko talno ploščo debeline 20 cm in zidan objekt zunanjih tlorisnih velikosti 6,15 x 6,50 m, ki v višino obsega pritličje (višino 2,60 m), ki ga gradi vzhodno od B. na zemljišču s parc. št. 4773/1 k.o. .... V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. 2. S tožbo je tožeča stranka vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, da sodišče zadrži izvršitev izpodbijanih aktov do pravnomočne sodbe v zadevi. V predlogu navaja, da ima izpodbijana odločba celo vrsto evidentnih napak, ki jih tožena stranka v postopku ne bi smela zakriviti in zaradi katerih bo izpodbijana odločba odpravljena. Kot je razvidno iz izreka, pritožba zoper izpodbijano odločbo in tudi tožba zoper njo ne zadržita izvršitve izpodbijane odločbe, kar bi za tožečo stranko predstavljalo grob in prekomeren poseg v njeno premoženje, saj sta ob pravilni uporabi prava oba objekta (nezahtevni - nadstrešek in enostavni - objekt v javni rabi) v celoti legalna.

3. Z zadržanjem izvršitve ne bo v ničemer prizadeta javna sfera in korist ob dejstvu, da je inšpekcijski organ zakrivil nepravilnosti s tem, da je nepravilno izvedel postopek in nepravilno ter nepopolno ugotovil dejansko stanje ter v posledici napačno uporabil materialno pravo.

4. Tožena stranka odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe v roku, ki ji ga je določilo sodišče, ni podala.

5. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na zahtevo tožeče stranke odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Tožeča stranka se v tožbi sicer ni opredelila po katerem odstavku 32. člena ZUS-1 predlaga izdajo začasne odredbe, iz vsebine predloga pa izhaja, da predlaga izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, po katerem sodišče na zahtevo tožeče stranke odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda.

8. Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode. Škoda mora biti konkretizirana na določene realno izkazane posledice, izvirajoče iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožeča stranka izkazati tudi, da je ta škoda zanjo težko popravljiva.

9. Težko popravljiva škoda je pravni standard katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je odločba prvostopnega organa, dopolnjena z odločbo drugostopnega organa, s katero je bila tožeči stranki naložena odstranitev nelegalno zgrajenega objekta in katere zadržanje izvršitve se predlaga. Sodišče je presojalo obstoj težko popravljive škode za tožečo stranko na podlagi podanega predloga za izdajo začasne odredbe. Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča RS gre za težko popravljivo škodo takrat, če je ta resna in tožeči stranki neposredno preti, (začasno) pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta, oziroma z začasno ureditvijo stanja. Dolžnost stranke, ki zahteva izdajo začasne odredbe, je, da sodišču, ki odloča o zahtevi navede razloge in dejstva ter predloži vse relevantne podatke za odločanje, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo. Po ustaljeni upravno sodni praksi (sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 95/2008, I Up 602/2008, I Up 460/2009, I Up 68/2011 in številne druge) zahteva odločanje o začasni odredbi restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje verjeten nastanek težko popravljive škode.

10. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni niti navedla niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi to vsaj verjetno izkazoval, zgolj sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanih aktov za opredelitev težko popravljive škode ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.

11. Ker tožeča stranka ni verjetno izkazala težko popravljive škode, ni izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Sodišče je zato zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo in glede na to odločitev tudi ni ocenjevalo sorazmernosti predlaganega ukrepa s prizadetostjo javne koristi in prizadetostjo koristi morebitnih nasprotnih strank.