Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Dušana Drstvenška, Ljubljana, ki ga zastopata Tomaž Šešerko, odvetnik v Ljubljani, in Sonja Dolinar, odvetnica v Ljubljani, na seji 17. septembra 2020
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 131. člena in tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16), 264. in 265. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18) ter 48. in 52. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 28/09, 25/11 in 69/17) se zavrne.
2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1105/2017 z dne 9. 5. 2018 v zvezi s III. in IV. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 3262/2015 z dne 12. 9. 2017 se ne sprejme.
3.Pobudnik oziroma pritožnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo in ustavno pritožbo.
1.Pritožnik izpodbija odločitev Višjega sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi njegovega zahtevka na ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Pritožnik je svojo ločitveno pravico utemeljeval na sklepih o predhodnih odredbah. Nosilno stališče sodišča prve stopnje je, da pritožnik do začetka stečajnega postopka ni pridobil pravnomočnega izvršilnega naslova glede terjatev, ki so predmet zavarovanja po navedenih predhodnih odredbah, kar pomeni, da pred začetkom stečajnega postopka predhodnih odredb ni uspel upravičiti, zato ločitvena pravica ni nastala.
2.Pritožnik izpodbijanima odločitvama očita kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da sta vsebinsko prazni in da pomenita le prepis odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-220/14, U-I-161/14, Up-559/14, U-I-21/15, Up-101/15, U-I-30/15, U-I-59/15 z dne 12. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 92/15). V konkretnem primeru naj bi bila pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova odložena izključno zaradi zlorabe procesnih pravic stečajne dolžnice, kar je imelo za posledico, da pritožnik predhodne odredbe ni mogel pravočasno upravičiti.
3.Pritožnik hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v 1. točki izreka navedenih zakonskih določb in zatrjuje njihovo neskladje s 14., 22. in 23. členom Ustave, pri čemer pojasnjuje svoje videnje protiustavnosti izpodbijanih določb.
4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, na katera Ustavno sodišče ne bi smiselno odgovorilo že v odločbi št. U-I-220/14, U-I-161/14, Up-559/14, U-I-21/15, Up-101/15, U-I-30/15, U-I-59/15, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v presojo, ali pobudnik za posamezne izpodbijane določbe izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti, glede na to, da odločitev sodišč temelji na tretjem odstavku 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).
6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Rajko Knez Predsednik