Jedro

Pravno pravilno pa je uporabljena tudi določba 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Zvišanje (znižanje in tudi ustavitev) s pravnomočno odločbo (ali dogovorom) določene preživnine je mogoče, vendar pod pogojem, da se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V obravnavanem primeru so se po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje razmere spremenile. Po ugotovitvah nižjih sodišč pa se te spremembe razmer ne kažejo le v dejstvu, da je toženec pridobil dodatno pokojnino (iz Sklada za vzajemno pomoč obrtnikom), kot to prikazuje revizija, ampak tudi v tem, da se je zdravstveno stanje tožnice poslabšalo, da ni več zmožna obdelovati vrta, da se je povečala tudi toženčeva redna pokojnina itd.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec plačevati tožnici namesto preživnine, ki je bila določena s sodbo Temeljnega sodišča v K., enote v Š. opr. št. P 355/92 z dne 1.6.1993 in nazadnje valorizirana z uskladitvijo CSD Š. štev 574-25/78 z dne 10.5.1996 na 37.575,90 SIT, od 1. 9. 1996 dalje na 52.000,00 SIT zvišano mesečno preživnino. Kar je zahtevala tožnica več, je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, glede stroškov pritožbenega postopka pa odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 2. člena ZPP, saj je odločalo preko postavljenega tožbenega zahtevka. Tožnica je sicer zahtevala mesečno preživnino v znesku 70.000,00 SIT, vendar pa je v tožbi kot spremenjene razmere navedla le , da živi v hiši sama in da mora zato nositi vse vzdrževalne stroške in da je šele sedaj izvedela, da prejema toženec tudi dodatno pokojnino. Pri odločanju pa je sodišče prve stopnje kljub temu upoštevalo tudi tožničino zdravstveno stanje in njene pogoste zdravstvene težave. Sodišče druge stopnje pa je enako kršitev zagrešilo s tem, da je upoštevalo potek časa, ki naj bi tudi narekoval ponovno odmero preživnine. Materialno pravo pa je zmotno uporabljeno zato, ker sodišči nista upoštevali določbe 81. člena ZZZDR, napačno pa sta uporabili določbo 132. člena ZZZDR. Dejstvo, da je tožnica ostala v hiši sama in da mora zato plačevati vse stroške, ne more biti podlaga za spremembo preživninske obveznosti. Finančne obveznosti tožene stranke pa se zaradi dodatne pokojnine tudi niso bistveno spremenile, saj znaša dodatna pokojnina v primerjavi z redno pokojnino le 16,4 % in zato ne more predstavljati ugodnejših finančnih razmer toženca. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje v obsodilnem delu razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Z revizijskimi trditvami, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, tožeča stranka ob dejstvu, da te kršitve v pritožbenem postopku ni uveljavljala, v revizijskem postopku ne more uspeti, saj je zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka revizija dopustna samo, če je bila kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje ( 2. odstavek 385. člena ZPP). Revizijska trditev, da je tako kršitev zagrešilo tudi sodišče druge stopnje s tem, da je pri odločanju "upoštevalo tudi potek časa, ki je narekoval ponovno odmero preživnine", pa ni utemeljena. Dejstvo, da so od zadnje določitve preživnine pretekla tri leta, v katerih so se spremenile razmere na škodo tožeče stranke, je namreč upoštevalo že sodišče prve stopnje (zadnji odstavek na 3. strani razlogov sodbe). Zato se pritožbeno sodišče v svojih razlogih ne sklicuje na prav nobeno novo (ali drugo) dejstvo, ki, kot zatrjuje revizija, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno in tudi upoštevano.

Zakaj naj bi bila določba 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR zmotno uporabljena, tožena stranka v reviziji ni navedla. Če z očitkom, da določba 81. člena ZZZDR ni bila prav uporabljena, vztraja pri svoji pritožbeni trditvi, da mora sodišče pri odmeri preživnine vedno upoštevati tudi vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna, potem toženi tudi revizijsko sodišče ne more odgovoriti drugače, kot ji je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Vsakokratno obvezno upoštevanje vzrokov, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna, v določbi 81.člena ZZZDR nima podlage, saj je v tej določbi jasno določeno, da sodišče te vzroke lahko upošteva.

Pravno pravilno pa je uporabljena tudi določba 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Zvišanje (znižanje in tudi ustavitev) s pravnomočno odločbo (ali dogovorom) določene preživnine je mogoče, vendar pod pogojem, da se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V obravnavanem primeru so se po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje razmere spremenile. Po ugotovitvah nižjih sodišč pa se te spremembe razmer ne kažejo le v dejstvu, da je toženec pridobil dodatno pokojnino (iz Sklada za vzajemno pomoč obrtnikom), kot to prikazuje revizija, ampak tudi v tem, da se je zdravstveno stanje tožnice poslabšalo, da ni več zmožna obdelovati vrta, da se je povečala tudi toženčeva redna pokojnina itd. Dejstva, da tožnica sedaj sama uporablja hišo in da mora zato trpeti tudi vse stroške njenega vzdrževanja, ki ga revizija izrecno izpostavlja, pa sodišče pri zvišanju toženčeve preživninske obveznosti sploh ni upoštevalo kot spremenjeno okoliščino. Razlogi za tako odločitev sodišča pa so navedeni na 5. strani sodbe sodišča prve stopnje.

Po povedanem se je pokazalo, da v reviziji uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero se pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).