Jedro

Socialne okoliščine lahko opredelimo v krog posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v skladu z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar le, če so takega pomena, da bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. Po pojasnjenem sama okoliščina, da se posega na dolžničin dom, še ne zadošča, da bi bil odlog utemeljen. Invalidnost moža in težke socialne razmere, ki jih navaja dolžnica, so sicer lahko del podlage za odlog izvršbe, a le, če bi lahko odlog izvršbe dosegel svoj namen, kar pa ni primer v obravnavani zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščenki, navaja, da je prestrogo razlagalo zahteve trditvenega in dokaznega bremena in opustilo svojo obveznost materialnega procesnega vodstva. Pojasnjuje svoje socialne razmere, saj je upokojenka z nizkimi prihodki, njen mož pa je invalid na vozičku. Sta prejemnika izredne socialne pomoči. S prodajo doma bosta ostala brez strehe nad glavo, s tem pa do socialne ogroženosti in poslabšanja zdravstvenega stanja moža. Na upnika je naslovila prošnjo za obročno odplačevanje, a ni prejela nobenega odgovora. Poskuša si urediti kredit, potrebuje pa dodatni čas, da zbere denar. Za primer, da dolžnica ne bi uspela zbrati denarja, pa je pri centru za socialno delo že poprosila, da ji pomaga najti stanovanje. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Dolžnica je tudi sama vložila laično pritožbo in v njej pojasnila razloge za nastanek izterjevane obveznosti ter izrazila nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje, ker ni upoštevalo navodil sodišča druge stopnje.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v predhodni odločitvi VSM Sklepu I Ip 555/2021 vrnilo zadevo v nov postopek zaradi pomanjkanja ustrezne obrazložitve sprejete odločitve, torej procesnega razloga, ne da bi se opredelilo po vsebini do utemeljenosti odloga. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sedaj podalo dovolj izčrpno obrazložitev, da je mogoča vsebinska presoja. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do dolžničinega socialnega položaja in tudi pridobljenega mnenja centra za socialno delo, kar je bil temeljni napotek razveljavitvene odločbe v obravnavani zadevi nepremičninske izvršbe na dolžničin dom.

6. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, materialno procesno vodstvo le pomeni omilitev razpravnega načela, ne more pa nadomestiti pomanjkljivih trditev in dokazov strank. Sodišče druge stopnje je na možnost navedenega vodstva le opozorilo, v rokah sodišča prve stopnje pa je bilo, da presodi, ali je v konkretni situaciji tudi potrebno in bo lahko doseglo svoj namen. Nenazadnje je že sodišče druge stopnje navedlo dovolj jasnih usmeritev, katera so odločilna dejstva v obravnavani zadevi, ki jih mora navesti dolžnica, da bi lahko bila uspešna s svojim predlogom za odlog. Kljub temu niti sedaj v pritožbi ta niso navedena.

7. Socialne okoliščine lahko opredelimo v krog posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v skladu z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar le, če so takega pomena, da bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.1 Po pojasnjenem sama okoliščina, da se posega na dolžničin dom, še ne zadošča, da bi bil odlog utemeljen. Invalidnost moža in težke socialne razmere, ki jih navaja dolžnica, so sicer lahko del podlage za odlog izvršbe, a le, če bi lahko odlog izvršbe dosegel svoj namen, kar pa ni primer v obravnavani zadevi.

8. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da je odlog izvršbe del celovitega sistema varovalk (skupaj z določili 169. člena ZIZ),2 ki so namenjene tudi preprečevanju tako imenovane socialne izvršbe. Zato je ob zgornjih izhodiščih odločilno, ali dodaten čas zaradi odloga izvršbe lahko omogoči, da dolžnik ob pomoči socialnih služb, sorodnikov in širše mreže pomoči skupnosti poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma.

9. Sama dolžnica sicer navaja, da si prizadeva pridobiti kredit in pomoč od sorodnikov, a hkrati priznava, da ji morda ne bo uspelo in se je tudi obrnila na center za socialno delo glede iskanja primernega stanovanja. V obravnavani zadevi, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, ne gre za minorni dolg, zaradi česar bi bil odlog izvršbe lahko lažje dosegljiv (1. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ), ampak mora biti podana učinkovitejša konkretna možnost poplačila upnika ob morebitni pomoči skupnosti.

10. Odloga ne smemo razumeti tako daljnosežno, da bi lahko dolgotrajno odvzel upniku pravice do izvršbe. Zato je odlog lahko dopusten le izjemoma, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika ob pomoči skupnosti, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Dolžnica je v obravnavani zadevi že imela na voljo veliko časa, da poišče navedeno pomoč, saj obravnavani postopek teče že od leta 2017, vendar je bila do sedaj neuspešna in bo potrebno iskati možnosti reševanja socialne stiske v pridobitvi drugega prebivališča, če bo nepremičnina prodana. Iskanje rešitve v kreditu, za katerega je potrebna ustrezna kreditna sposobnost, v položaju, ko je dolžnica prejemnica socialne pomoči, namreč ni realno in učinkovito. Konkretnih drugih rešitev pa dolžnica ne ponudi. Golo upanje brez konkretnih rešitev, da se bo našla pomoč sorodnikov, pa tudi ne more zadoščati. Potemtakem je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžničino ponujanje obročnega odplačila nerealno in ni pričakovati, da bi se dolžničin slab socialni položaj v času odloga izvršbe toliko izboljšal, da bi bila sposobna v razumnem času poplačati dolg, tudi upoštevaje, da to ni edini dolžničin dolg, ki se prisilno izterjuje. Iz mnenja centra za socialno delo, ki ga je dolžnica navedla že v predhodni pritožbi (in je bila z njim že potemtakem seznanjena), pa tudi ne izhaja glede možnosti poplačila dolga več kot le pripravljenost dolžnice, da dolg odplača obročno.

11. Dolžnica tudi ne bo zaradi obravnavane izvršbe ostala nemudoma brez strehe nad glavo, kot zmotno meni, saj v obravnavani zadevi ne gre za deložacijo, ampak le nepremičninsko izvršbo. Četudi bo nepremičnina prodana, bo imela na voljo primeren čas, da se izseli in poišče drugo prebivališče, če bo potrebno tudi ob pomoči socialnih služb. Kot izhaja iz mnenja centra za socialno delo, ji je socialna pomoč tudi že na voljo. V pojasnjenih okoliščinah prodaje dolžničine nepremičnine v izvršbi ne moremo opredeliti kot prekomerni poseg, ki odklanja dolžničino dostojanstvo in zanemarja sleherno skrb zanjo.

12. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 USRS Odločba U-I-171/16, Up-793/16. 2 Primerjaj USRS Odločbo Up-1298/18 (10. točka obrazložitve).