Jedro

Po ustaljeni upravno sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožniku naročil, da mora takoj ustaviti gradnjo gospodarskega objekta tlorisnih dimenzij cca 20 m x 12 m na zemljišču s parc. št. 985 k.o. ... (1. točka izreka); da mora do 1. 5. 2013 odstraniti objekt in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka); da bo v primeru neizpolnitve obveznosti odrejena izvršba nedenarne obveznosti po drugi osebi (3. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je ob ogledu dne 21. 9. 2012 ter zaslišanju tožnika dne 16. 4. 2012 ugotovil, da se je na zemljišču parc. št. 985 k.o. ..., ki je sedaj v lasti tožnika, v letu 1980 pričela gradnja gospodarskega objekta brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki bi ga investitor tedaj moral imeti. V času postavitve gradnje je veljal Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 42/73), ki je v 3. členu določal, da se gradnja objekta lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja. Tudi po zakonodaji veljavni v času od 1984 do 2002 se je gradnja lahko pričela le na podlagi gradbenega dovoljenja. Enako določa sedaj veljavni Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). V skladu s 3. členom navedenega zakona se gradnja objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Če se gradnja začne brez gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo v smislu točke 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1. V primeru nelegalne gradnje pa gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja ustavi ter že zgrajeni objekt odstrani ter zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje.

Tožena stranka je s svojo odločbo dopolnila 3. točko izreka odločbe gradbenega inšpektorja z besedilom „ali s prisilitvijo“, v ostalem pa je pritožbo zavrnila. V skladu z določbo 148. člena ZGO-1 mora gradbeni inšpektor v odločbi o izrečenem inšpekcijskem ukrepu zavezanca opozoriti, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. Ker inšpekcijski zavezanec ni bil pravilno in popolno obveščen o posledicah neizpolnitve odrejene obveznosti, je tožena stranka dopolnila v tem delu izrek odločbe. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa je ugotovila, da ti niso utemeljeni. Inšpekcijski zavezanec je investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje, podrejeno pa se inšpekcijski ukrep izreče tudi lastniku zemljišča. To izhaja tako iz določbe 152. člena ZGO-1 ter posredno tudi iz smiselne uporabe določbe 157. člena ZGO-1. Razen tega je treba upoštevati, da so inšpekcijski ukrepi zaradi nedovoljenih gradenj namenjeni tudi vzpostavitvi legalnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred nedovoljenim posegom. Prenos lastništva na takšnem objektu zato ne more ovirati odprave nezakonitega položaja, ki je vezan na obstoj določene lastnosti objekta, ne pa na subjektivni prispevek k takšnemu stanju. Tožnik je lastnik zemljišča, na katerem je izveden nedovoljen poseg, zato je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita.

Tožnik v tožbi ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Z inšpekcijsko odločbo mu je bilo kot investitorju naloženo, da mora ustaviti gradnjo gospodarskega objekta ter ga do 1. 5. 2013 odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Takšen izrek odločbe je zanj kot potomca lastnice parc. št. 985 k.o. ... nesprejemljiv. Takoj, ko je postal pravni naslednik in prevzel lastništvo, je poizkušal legalizirati objekt, vendar je povsod naletel na prepreke. Že v evidencah je napačno navedena vrsta kulture, ki tudi ne ustreza dejanskemu stanju. Obravnavana parcela je razdeljena na pašnik v izmeri 875 m2 in gozd v izmeri 3628 m2, objekt pa je postavljen na delu parcele, ki je tretiran kot pašnik. Ko je leta 2008 postal lastnik parcele, je pričel z urejanjem dokumentacije za legalizacijo. Zalomilo se je pri sporni lopi za shranjevanje strojev in orodja, zato je že leta 2009 vložil vlogo za spremembo namenske rabe zemljišča za sporno parcelo. Na vseh naslovih so mu tudi obljubili, da bo legalizacija objekta možna v relativno kratkem času. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja po točki 12.1. člena 2. istega zakona pomeni, da se gradnja oz. dela, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

Po ustaljeni upravno sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja. Navedeno posredno izhaja iz določbe 157. člena ZGO-1, ki določa še druge sankcije pri nelegalni gradnji, kot npr. nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Navedena sankcija se primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt. V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik lastnik zemljišča parc. št. 985 k.o. Ceršak ter objekta na navedenem zemljišču od leta 2008 dalje. S pridobitvijo lastninske pravice pa je tožnik prevzel vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zato ga tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor. Inšpekcijski ukrepi pa se lahko izrekajo, dokler nedovoljen poseg v prostor obstaja.

Na drugačno odločitev v zadevi tožbeni ugovori ne vplivajo. Tako ni relevanten ugovor, da je tožnik sprožil postopke za legalizacijo sporne gradnje in spremembo namembnosti zemljišča. V inšpekcijskem postopku se namreč presoja le, ali je bilo potrebno za poseg v prostor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje ter ali je bilo to izdano. V zadevi pa ni sporno, da takšno dovoljenje ni bilo izdano, pa bi bilo glede na določbe predpisov o graditvi objektov tako v času gradnje kot tudi po sedaj veljavnih predpisih, potrebno. Prav tako organ pri izdaji inšpekcijske odločbe upošteva podatke v uradnih evidencah, zato morebitni postopki, ki so v teku, ne vplivajo na presojo zakonitosti in pravilnosti sporne odločbe.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).