Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Kp 6979/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:II.KP.6979.2010 Kazenski oddelek

kaznivo dejanje poslovne goljufije odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje pravna oseba v stečaju akcesorna pridružitvena odgovornost ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo
Višje sodišče v Ljubljani
15. april 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kazensko odgovorna je lahko tudi pravna oseba, ki je v stečaju.

Ravnanje komercialista pravne osebe ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.

Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem.

Izrek

Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom po nestrinjanju preiskovalne sodnice zavrnil zahtevo za preiskavo zoper pravno osebo M. d.d. Nova Gorica, zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odst. 234.a člena v zvezi s 33. členom KZ in 7. točko 25. člena ZOPOKD - UPB1. O stroških kazenskega postopka je odločil po 1. odst. 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Zoper sklep se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj višje sodišče pritožbi ugodi in zoper pravno osebo M. d.d. - v stečaju, Nova Gorica, uvede preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odst. 234.a člena KZ, podrejeno naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ZOPOKD - UPB1 določa akcesorno odgovornost pravnih oseb, saj v 1. členu izrecno določa, da je ob pogojih, ki jih v skladu s 33. členom KZ določa ta zakon, za kaznivo dejanje poleg storilca odgovorna tudi pravna oseba. V 4. členu ZOPOKD - UPB1 so navedene štiri vrste temeljev odgovornosti pravne osebe za storilčevo kaznivo dejanje in sicer v različnih možnih oblikah prispevanja vodstvenih ali nadzornih organov k storilčevemu dejanju. Ti prispevki so lahko tako fizični kot psihični, iz prekrivanja prispevka pravne osebe in izvršenega kaznivega dejanja pa mora izhajati, da je tudi ta prispevek povezan s temeljem kaznivega dejanja, torej z njegovo protipravnostjo. V 3. točki 4. člena ZOPOKD - UPB1 je določeno, da je za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, ta kazensko odgovorna, če razpolaga s protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo, ali uporablja predmete, nastale s kaznivim dejanjem. Vendar pa odgovornost pravne osebe ne more temeljiti oziroma zanjo ne zadošča zgolj objektivno dejstvo, da ima pravna oseba protipravno premoženjsko korist v posesti in možnost z njo razpolagati.

Ker ima pravna oseba svoj temelj odgovornosti, je tudi njena odgovornost za kaznivo dejanje limitirano akcesorna. Pravna oseba odgovarja za svoj prispevek h kaznivemu dejanju, kar pomeni, da za njeno odgovornost in kaznivost ni potrebno, da bi bil storilec tudi kriv. Zadošča že, da je s svojim ravnanjem objektivno izpolnil znake kaznivega dejanja k izvršitvi katerega je z ravnanjem svojih organov prispevala tudi pravna oseba.

ZOPOKD - UPB1 v 5. členu opredeljuje meje odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje, v 6. členu pa odgovornost pri spremembi statusa pravne osebe. Strinjati se je z državnim tožilcem, da je lahko kazensko odgovorna tudi pravna oseba, ki je v stečaju, ne pa tudi s stališčem pritožnika, ki v konkretnem primeru veže odgovornost pravne osebe na ravnanje njenega komercialista, katerega ravnanja pa ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.

Sodišče prve stopnje je zahtevo za preiskavo zoper pravno osebo zavrnilo, ker je bil kazenski postopek zoper zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe pravnomočno končan, saj ni bil podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odst. 234.a člena KZ. Ker je državni tožilec v zahtevi za preiskavo kazensko odgovornost pravne osebe vezal na ravnanje njenega poslovodnega organa, ne pa komercialista, s svojo pritožbo ne more uspeti. Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je namreč prav v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem. Je pa v 2. odst. 5. člena ZPOKOD - UPB1 določeno, da kazenska odgovornost pravne osebe ne izključuje odgovornosti drugih za storjeno kaznivo dejanje. Vendar v zakonu ni natančneje določeno, katere fizične osebe lahko pravno osebo kazenskopravno zavežejo, saj iz 4. člena zakona izhaja le, da je to lahko vsakdo, ki je kaznivo dejanje storil v imenu, za račun ali v korist pravne osebe, je pa to v vseh primerih iz 4. člena ZOPOKD - UPB1, vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe, kar velja tudi za 3. točko, čeprav tam taki organi niso izrecno navedeni, mogoče pa jih je posredno prepoznati iz vsebine prispevka k storitvi kaznivega dejanja. Povedano je že bilo, da ZOPOKD - UPB1 temeljev odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje ne veže na sočasno kazensko odgovornost članov vodstvenih ali nadzornih organov. Ugotoviti je namreč treba prispevek vodstvenega oziroma nadzornega organa h kaznivemu dejanju in ne prispevka posameznega člana takega organa (če gre za kolektivni organ). ZOPOKD - UPB1 pri temeljih odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje ne izključuje možnosti, da prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju temelji na kaznivem dejanju člana vodstvenega ali nadzornega organa, vendar je potrebno tak prispevek posameznega člana takega organa ugotoviti in presoditi, ali izpolnjuje znake kaznivega dejanja in ali je takemu posamezniku mogoče očitati krivdo. Ker je v zvezi z zahtevo za preiskavo državnega tožilstva tudi zoper odgovorno osebo MV bilo pravnomočno odločeno, da ni dokazov o njegovi udeležbi pri konkretnem poslu, ki je predmet zahteve za preiskavo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zato tudi ni podan utemeljen sum, da bi bila pravna oseba lahko odgovorna za dejanje, kot se ji očita v zahtevi za preiskavo. Iz navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia