Jedro

Tožniku gre v času celotnega obdobja izobraževanja državna štipendija v času absolventskega staža (dopolnilnega leta) do diplome, vendar le eno študijsko leto. Ker je tožnik v teku izobraževanja eno leto že prejemal državno štipendijo za absolventski stalež (v študijskem letu 2011/2012), mu za dodatno leto na drugem študijskem programu na II. bolonjski (magistrski) stopnji za dodatno leto državna štipendija ne pripada.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 21. 1. 2015 in št. ... z dne 19. 11. 2014 in da se tožniku prizna pravica do nadaljnjega prejemanja državne štipendije za šolsko leto 2014/2015, zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke z dne 21. 1. 2015 in z dne 19. 11. 2014 ter tožniku priznalo pravico do nadaljnjega prejemanja državne štipendije za šolsko leto 2014/2015 s tem, da o višini in izplačevanju državne štipendije odloči toženka s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Sodišče prve stopnje je menilo, da je tožena stranka nepravilno uporabila četrti odstavek 45. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami, ZŠtip), saj je tožnik res prejemal državno štipendijo v času absolventskega staža do diplome, vendar je študij nadaljeval in v šolskem letu 2014/2015 vpisal dodatno študijsko leto, ki ga ni mogoče enačiti z absolventskim stažem, določenim v 45. členu ZŠTip. Tožnik bo z dodatnim letom v šolskem letu 2014/2015 pridobil višjo stopnjo izobrazbe, kar je namen štipendij v skladu z določbami ZŠtip.

2. Pritožuje se tožena stranka. V pritožbi navaja, da ni primerna razlaga zakona na način kot ga zagovarja prvostopenjsko sodišče in sicer, da je namen ZŠtip vzpodbujanje izobraževanja in doseganje višje izobrazbene ravni, ob dejstvu, da je tožnik prepričljivo izpovedal in predložil listinske dokaze, da redno izpolnjuje študijske obveznosti. Drži, da je namen ZŠtip spodbujanje izobraževanja, vendar toženka opozarja na določbo zakona, ki govori, da upravičenec prejema štipendijo le enkrat za absolventski staž. ZŠtip določa v četrtem odstavku 45. člena, da se državna štipendija in Zoisova štipendija ter vzpodbuda za izobraževanje izplačujejo tudi v času absolventskega staleža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Navedeno je po prepričanju toženke treba razumeti na način, da upravičenec lahko prejema štipendijo le eno študijsko leto v celotni dobi izobraževanja in nikakor te določbe ne gre razlagati na način, da je mišljeno za posamezen izobraževalni program.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v obsegu, kakor je določen z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke št. … z dne 21. 1. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 19. 11. 2014. S slednjo je bila zavrnjena vloga tožnika za državno štipendijo za študijsko leto 2014/2015. 6. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je tožena stranka tožniku priznala pravico do državne štipendije za študij na Fakulteti B. in sicer za študijski program „...“ v študijskem letu 2008/2009, ko je tožnik vpisal prvi letnik. V študijskem letu 2009/2010 tožnik štipendije ni prejemal, ker mu je pravica mirovala. Ponovno je državno štipendijo prejemal za tretji letnik v študijskem letu 2010/2011. Visokošolski strokovni študijski program ... traja 3 leta. Tožnik je nato dobival državno štipendijo tudi za čas absolventskega staleža od 1. 10. 2011 do 30. 9. 2012. V letu 2012/2013 je bila tožniku priznana pravica do državne štipendije za izobraževanje na isti fakulteti (Fakulteti B.) za program ... na II. bolonjski (magistrski stopnji) od 1. 10. 2012 do zaključka izobraževalnega programa, kakor to izhaja iz odločbe CSD A. št. … z dne 23. 12. 2012. Študijski program traja 2 leti. Tožniku je bila priznana državna štipendija tudi za študijsko leto 2013/2014. Za dodatno leto 2014/2015 tožena stranka tožniku državne štipendije ni priznala in navedeno je predmet tega sodnega postopka.

7. Prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je tožnik državno štipendijo res prejemal v času absolventskega staleža do diplome, vendar je študij nadaljeval in v šolskem letu 2014/2015 vpisal dodatno študijsko leto, ki ga ni mogoče enačiti z absolventskim staležem, določenem v 45. členu ZŠtip.

8. Materialnopravna podlaga v predmetni zadevi je podana, kakor to pravilno navaja prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, v ZŠtip in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, ZUPJS), ki v svojih določbah določa dodelitev pravic iz javnih sredstev in na podlagi 23. člena ZUPJS so do državne štipendije upravičeni državljani RS, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.

9. V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali tožniku, ki je že prejemal državno štipendijo za absolventski staže v študijskem letu 2011/2012, pripada državna štipendija za dodatno leto 2014/205 na študijskem programu „...“ na II. bolonjski (magistrski) stopnji.

10. Pri rešitvi tega problema je potrebno izhajati iz določila 45. člena ZŠtip, ki določa trajanje in izplačevanje štipendij ter spodbud za izobraževanje. V četrtem odstavku citiranega člena je določeno, da se državne štipendije izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Termina absolventski staž Zakon o visokem šolstvu (ZVIZ) in Statut univerze C. ne poznata, temveč določata pojem dodatnega leta, to je čas 12-ih mesecev po zaključku zadnjega semestra. Po vsebini se tako torej absolventski staž v ZŠtip in pojem dodatno leto izenačita, oboje je namenjeno temu, da študent po zaključku zadnjega semestra opravi študijske obveznosti po programu posamezne fakultete in študij dokonča. Tako ni mogoče pritrditi ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da se dodatno študijsko leto razlikuje od absolventskega staleža, določenega v 45. členu ZŠtip.

11. Določba četrtega odstavka 45. člena ZŠtip je glede trajanja in izplačevanja štipendij jasna. Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staleža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Tudi iz Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij (Ur. l. RS, št. 111/2013, Pravilnik) izhaja (14. člen), da štipendist tudi, če je na posamezni stopnji izobraževanja prejemal državno štipendijo za podaljšan študentski status manj kot 12 mesecev, mu na višji stopnji za podaljšan študentski status pripada državna štipendija za preostale mesece do celotne dobe 12 mesecev. Tako je tudi v danem primeru. Tožniku gre v času izobraževanja, torej v celotni dobi izobraževanja, državna štipendija v času absolventskega staža (dopolnilnega leta) do diplome, vendar le eno študijsko leto. Ker je tožnik v teku izobraževanja eno leto že prejemal državno štipendijo za absolventski stalež (v študijskem letu 2011/2012), mu za dodatno leto na drugem študijskem programu na II. bolonjski (magistrski) stopnji za dodatno leto državna štipendija več ne pripada. Podobno je pritožbeno sodišče že odločilo v zadevi opr. št. Psp 328/2011 z dne 27. 10. 2011. 12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo prvega odstavka 358. člena pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.