Jedro

Pri ukinitvi delovnega mesta gre za poslovno odločitev delodajalca, ki ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato v sporu glede zakonitosti podane odpovedi PZ presoja le, ali je delodajalec upošteval zakonske določbe v zvezi z odpovedjo PZ, ne more pa se spuščati v presojo poslovnih odločitev delodajalca. Tožena stranka je s tem, ko je ukinila delovno mesto "sekretarja", zaradi česar je delo tožnice postalo nepotrebno, dokazala tudi resen in utemeljen razlog za odpoved PZ iz poslovnih razlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: "Tožbeni zahtevek:

1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne

27.2.2004 se razveljavi.

Ugotovi se, da tožnici dne 15.4.2004 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak le-to še vedno traja.

2. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji od 16.4.2004 dalje priznati in izplačati vse pravice iz dela vključno s plačo v znesku 280.000,00 SIT neto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti plače v plačilo, v 8 dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo, se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka na prvi stopnji."

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne

27.2.2004 razveljavi in da se ugotovi, da tožnici dne 15.4.2004 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še vedno traja, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji od 16.4.2004 dalje priznati in izplačati vse pravice iz dela vključno s plačo v znesku 280.000,00 SIT neto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti plače v plačilo, v 8 dneh pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na izplačilo razlike v plači za čas od 1.7.2003 do

1.4.2004 in regresa za letni dopust 2004 se zavrne. Sodišče je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 198.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške v zvezi s pritožbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča druge stopnje dalje do plačila, oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi po eni strani ugotavlja, da je ukinitev delovnega mesta "sekretar" poslovna odločitev delodajalca, ki naj ne bi bila podvržena sodni kontroli, vendar po drugi strani sodišče ugotavlja, da ukinitev tega delovnega mesta ni dovolj utemeljena. S takim stališčem se tožena stranka ne strinja, saj v kolikor je sodišče sprejelo kot sprejemljivo odločitev tožene stranke o drugačni notranji organizaciji dela, bi moralo sprejeti tudi njeno odločitev, da se delovno mesto sekretarja ukine. Ravno iz tega razloga je bila tožnici vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 15.3.2004, v kateri je navedeno, da je delovno mesto "sekretarja" ukinjeno in da je zato prenehala potreba po delu tožnice. Odločitev o ukinitvi delovnega mesta je tožena stranka sprejela na svoji izredni skupščini dne

16.2.2004 in temu ustrezno je spremenila tudi statut. Odločitev o tem, ali Območno združenje potrebuje delovno mesto sekretarja je po njenem mnenju v izključni pristojnosti območnih združenj, kar potrjuje tudi dopis Rdečega križa Slovenije z dne 29.10.2004. V tem dopisu je res navedeno, da ima večina območnih združenj sekretarja, vendar iz dopisa tudi izhaja, da za vsako območje združenja to vprašanje ureja njihov statut in organi združenja, ki o tem odločajo samostojno. Zaradi tega je tožena stranka mnenja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo nedvomno poseglo v samostojnost odločitve upravljanja tožene stranke.

Sodišče je zato nepravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z ukinitvijo delovnega mesta "sekretar" in posledično tudi nepravilno obrazložilo utemeljene in resne razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka dne 27.2.2004 tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. odst. 1. alinee 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002), ker je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba po delu tožnice na delovnem mestu "sekretar". Tožena stranka je namreč na izredni skupščini območnega združenja dne

16.2.2004 sprejela odločitev, da se spremeni statut območnega združenja in da se delovno mesto "sekretarja" ukine. Vendar ne glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka v konkretnem primeru ni zadostila zakonski dikciji 2. odst. 88. člena ZDR, ki govori o resnem in utemeljenem razlogu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je na podlagi izpovedi tožnice in izpovedi priče J. K. (v spornem obdobju predsednika OZ RK) ugotovilo, da se je obseg dela pri toženi stranki v letu 2003 celo povečal. Ob nadaljnji ugotoviti, da iz dopisa Rdečega križa Slovenije dne

29.10.2004 tudi izhaja, da sta edini območni združenji, ki delujeta brez sekretarja Območni združenji v K. in L., je sodišče prve stopnje zaključilo, da vse te okoliščine kažejo, da je bila ukinitev delovnega mesta pri toženi stranki nekoliko nepremišljena oziroma vsaj preuranjena, kar pomeni, da tožena stranka ni uspela dokazati resnega in utemeljenega razloga, ki bi pogojeval odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V posledici tega je sodišče razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnih razlogov ter ugodilo tudi njenemu zahtevku za reintegracijo.

Zaključek sodišča prve stopnje je materialno pravno zmoten.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev o tem, ali Območno združenje potrebuje delovno mesto sekretarja ali ne, v izključni pristojnosti območnih združenj, ki so pravne osebe in kot take samostojno urejajo svojo notranjo organiziranost. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da gre pri ukinitvi določenega delovnega mesta izključno za poslovno odločitev delodajalca, ta pa v nobenem primeru ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato pri presoji vprašanja, ali je delodajalec delavcu zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi presoja le, ali je delodajalec upošteval vse zakonske pogoje, ki so potrebni za odpoved pogodbe o zaposlitve, nikakor pa se sodišče ne spušča v presojo poslovnih odločitev, ki so izključno v pristojnosti delodajalca. Upoštevaje navedeno je zato potrebno ugotoviti, da je tožena stranka po tem, ko je delovno mesto "sekretarja" ukinila in je v posledici tega delovno mesto tožnice postalo nepotrebno, s takim ravnanjem nedvomno dokazala tudi resen in utemeljen razlog, ki je pogojeval odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnih razlogov.

Zaradi vsega navedenega in ker je tožena stranka postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici izpeljala povsem v skladu z določili ZDR, je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu stroškovno zavrnilo.

Tožena stranka je s pritožbo sicer uspela, vendar, ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, je ob upoštevanju 2. odst. 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur.l. RS št. 2/2004), ki določa, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije stroške postopka na prvi stopnji in stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo tožeče stranke ni bil potreben, je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP).