Jedro

Po 203. členu zakona o prekrških ni predvidena vložitev zahteve za sodno varstvo zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovane za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške v Ljubljani je bila potrjena odločba Carinarnice, s katero je bila kaznovana spoznana za odgovorno za prekrška po 1. točki 1. odstavka 371. člena v zvezi s 1.odstavkom 380. b člena in po 1. točki 1. odstavka 380. člena Carinskega zakona. Kaznovana je bila z denarno kaznijo in sicer za prvi prekršek 50.000 SIT in za drugi prekršek 20.000 SIT, nakar ji je bila izrečena enotna denarna kazen 70.000 SIT. Po 1. odstavku 383. člena Carinskega zakona v zvezi s 3. odstavkom 37. člena zakona o prekrških ji je bilo odvzeto blago, ki je bilo predmet prekrška. Naloženo ji je bilo tudi plačilo stroškov postopka in sicer 3.000 SIT povprečnine.

Zagovornik kaznovane je vložil zahtevo za sodno varstvo. V njej je uveljavil, da kaznovana carinskih prekrškov ni storila ter je predlagal, da se kaznovano oprosti vsake odgovornosti in krivde oziroma razveljavi odločbe o prekršku organov prve in druge stopnje ter zadeva vrne organu prve stopnje v novo odločanje.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

S tem, ko zagovornik kaznovane uveljavlja, da dejansko stanje ni bilo dovolj razčiščeno, da niso bili izvedeni dokazi z zaslišanjem obdolženkine hčerke, niti soočenje s carinikom, ki je vodil postopek, da bi carinski uslužbenec brez posebnega truda lahko ugotovil, koliko kosov oblek in kakšne vrste oblek vozi v osebnem avtomobilu in da je zapisnik podpisala po dolgotrajnem postopku, pomeni, da je zagovornik uveljavil zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. V 203. členu zakona o prekrških razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni predviden kot razlog, s katerim se lahko odločba organa druge stopnje izpodbija z zahtevo za sodno varstvo.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podlage za ugoditev zahtevi za sodno varstvo, zato jo je v skladu s 4. odstavkom 204. člena zakona o prekrških zavrnilo kot neutemeljeno.