Jedro

Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za delitev enoinpolsobnega stanovanja udeležencev v Ljubljani, predlog za delitev dvosobnega stanovanja v Barbarigi na Hrvaškem pa je zavrglo. Obenem je predlagateljici naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu povrniti 460,69 EUR stroškov postopka.

2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila. Izpodbija odločitev o delnem zavrženju predloga in o stroških postopka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga takšno spremembo sklepa, da bo sodišče prve stopnje pristojno za odločanje o delitvi stanovanja v Barbarigi in da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da se je njen predlog za delitev skupnega premoženja nanašal na nepremičnino na območju več sodišč. Krajevna pristojnost sodišča se ravna po trenutku vložitve predloga. Ker je predlagateljica svoj solastninski delež na stanovanju v Ljubljani prodala nasprotnemu udeležencu šele pozneje, je sodišče prve stopnje ostalo pristojno tudi za odločanje o predlogu za delitev stanovanja v Barbarigi. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Predlagateljica je predlog glede stanovanja v Ljubljani umaknila šele potem, ko je nasprotni udeleženec uredil vprašanje tega skupnega premoženja. Sploh pa po Zakonu o nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da slovenska sodišča ne morejo odločati o nepremičninah v drugih državah. Nasprotni udeleženec je pravočasno ugovarjal krajevni pristojnosti. Stroške postopka sta povzročila oba, saj predlagateljica ni pravočasno umaknila predloga, za katerega je nasprotni udeleženec izvedel šele 28.4.2009. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP; Ur. l. RS, št. 56/99) pravilno sklepalo, da za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora. Predlagateljica se v pritožbi zmotno sklicuje na pravila o krajevni pristojnosti. Nerazumljiva je pritožbena trditev, da se je predlog za delitev skupnega premoženja nanašal na „nepremičnino na območju več sodišč“. V resnici je bila predlagana delitev dveh nepremičnin, od katerih je ena na ozemlju Republike Slovenije, druga pa na ozemlju Republike Hrvaške. Sodišče prve stopnje torej predloga ni (delno) zavrglo zaradi krajevne nepristojnosti, pač pa zato, ker za odločanje v tem sporu (po delnem umiku predloga) ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. Zmotno je tudi pritožbeno sklicevanje na pravilo o ustalitvi pristojnosti. To pravilo namreč velja le za krajevno pristojnost, ne pa za pristojnost v sporu z mednarodnim elementom. Sodišče prve stopnje torej odločanja o predlagani delitvi nepremičnega premoženja udeležencev, ki leži v sosednji državi, ne bi smelo sprejeti niti tedaj, če predlagateljica svojega predloga ne bi delno umaknila. Če namreč za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se mora po uradni dolžnosti izreči za nepristojno, razveljaviti opravljena procesna dejanja in zavreči predlog, kot je predlagateljici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V izpodbijanem sklepu je o tem navedlo izčrpne in pravilne razloge, ki jih ni treba ponavljati. Pritožba v tem delu torej ni utemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08 in 57/09) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) potrdilo sklep o delnem zavrženju predloga.

6. Predlagateljica pa utemeljeno izpodbija odločitev o stroških postopka. V skladu s 1. odst. 35. člena ZNP namreč vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Za odločitev o stroških postopka v nepravdnem postopku ni odločilen uspeh posameznega udeleženca v postopku, pač pa interes vseh udeležencev za ureditev njihovega pravnega razmerja. Pravila o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, na katere se sklicuje izpodbijani sklep, v obravnavanem primeru zato niso uporabna. Sicer pa ni dvoma, da so bili stroški za predlog kljub delnemu zavrženju vendarle potrebni. Predlagateljica predloga glede stanovanja v Ljubljani res ni umaknila takoj, ko je dosegla cilj, ki ga je zasledovala s predlogom v tem postopku, namreč izplačilo polovične vrednosti stanovanja. Predlog je tako umaknila šele potem, ko je nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog opozoril, da sta si udeleženca stanovanje v Ljubljani razdelila že v septembru leta 2007, torej tri mesece po vložitvi predloga in skoraj dve leti prej, preden je bil predlog vročen nasprotnemu udeležencu. Ker pa nasprotni udeleženec do izdaje izpodbijanega sklepa predlagateljici ni očital, da mu je stroške za odgovor na predlog povzročila po lastni krivdi, po presoji pritožbenega sodišča ni razloga za drugačno porazdelitev stroškovnega bremena, kot jo predvideva 1. odst. 35. člena ZNP. Pritožbi v tem delu je zato ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

7. Enako pravilo kot za stroške prvostopenjskega postopka velja tudi za stroške pritožbenega postopka. To pomeni, da predlagateljica ni upravičena do povračila stroškov za pritožbo, nasprotni udeleženec pa ne do povračila stroškov za odgovor na pritožbo.