Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb ZKZ in ZG odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in gozd. Vendar to ne pomeni, da prodajalec skupaj s kmetijskim in gozdnim zemljiščem ne sme prodajati še stavbnega zemljišča. Vsebina ponudbe je namreč v domeni prodajalca. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ prodajalca pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogojevanje nakupa kmetijskega zemljišča skupaj s stavbnim in s tem pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo skupaj, v paketu, tudi ni v nasprotju z ZKZ.
Plačilo varščine je bilo bistven pogoj za veljavnost sprejema ponudbe. Da je stranka z interesom A. A. varščino plačal in to ob sprejemu ponudbe, ni sporno, torej je stranka z interesom A. A. ta pogoj (ki je glede na vsebino ponudbe res bistven) izpolnil. Ker pa je zahtevano potrdilo posredoval v še odprtem roku za sprejem ponudbe, je tudi po presoji sodišča šteti, da so bili za veljaven sprejem ponudbe izpolnjeni vsi zahtevani pogoji.
I.Tožba se zavrne.
II.Stroškovni zahtevki tožeče stranke, stranke z interesom C. C. in stranke z interesom A. A. se zavrnejo.
Dosedanji potek postopka
1.Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopenjski organ združil postopke za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, ki se nanašajo na sprejem ponudbe za zemljišča v k.o. ...: parc. št. 643/2, 663, 664, 665/1, 666, 667/2, 668, 670, 671/2, 673, 678, 681, 683/4, 683/9, 683/10, 691, 692/3 ter delež do 2/3 zemljišča parc. št. 683/6, ki se prodajajo skupaj za ceno 223.000,00 EUR z drugimi pogoji prodaje in so bili uvedeni na podlagi stranke z interesom A. A., stranke z interesom B. B. in tožnice, v postopek, ki se naprej vodi pod št. 330-25/2022-6254 (1. točka izreka sklepa), odobril pravni posel za promet z zemljišči v k.o. ...: parc. št. 643/2, 663, 664, 665/1, 666, 667/2, 668, 670, 671/2, 673, 678, 681, 683/4, 683/9, 683/10, 691, 692/3 ter deležem do 2/3 zemljišča parc. št. 683/6, ki se prodajajo skupaj za ceno 223.000,00 EUR z drugimi pogoji prodaje, sklenjen na podlagi sprejema ponudbe, št. 330-23/2021-6254-6 z dne 7. 1. 2022, med stranko z interesom C. C. kot prodajalko in stranko z interesom A. A. kot kupcem (1. točka izreka odločbe), zavrnil pravni posel za promet z navedenimi zemljišči med stranko z interesom C. C. kot prodajalko in stranko z interesom B. B. kot kupcem (2. točka izreka odločbe), zavrnil pravni posel za promet z navedenimi zemljišči med stranko z interesom C. C. kot prodajalko in tožnico kot kupko (3. točka izreka odločbe) in še odločil, da posebni stroški za izdajo te odločbe niso zaznamovani (4. točka izreka).
2.V obrazložitvi je uvodoma obrazložil združitev zadev v isti postopek (130. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Nadalje je navedel, da je stranka z interesom C. C. podala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije po 20. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), z drugimi pogoji prodaje, med drugim, da se vse nepremičnine prodajajo izključno skupaj v paketu. Ponudbo so sprejeli A. A., B. B. in tožnica. Po vpogledu v potrdila o namenski rabi zemljišča Občine ... je bilo ugotovljeno, da spadajo zemljišča parc. št. 683/4, 683/6, 683/8, 683/10 in 692/4 (del), k.o. ..., po namenski rabi v območje stavbnih zemljišč, zemljišča parc. št. 665/1 (del), 666 (del), 667/2, 668, 670, 671/2, 673 (del), 681 (del), 678 (del), 692/3, 691, 692/4 (del) v območje kmetijskih zemljišč, zemljišča parc. št. 643/2, 663, 664, 665/1 (del), 666 (del), 671/1, 673 (del), 681 (del) in 678 (del) v območje gozdnih zemljišč. Stavbna zemljišča niso predmet tega postopka. Ker so predmet prodaje kmetijska in gozdna zemljišča, mora kupec izpolnjevati pogoje po ZKZ in ZG. Organ je ugotavljal pogoje sprejemnikov ponudbe po 23. in 24. členu ZKZ za ponujena kmetijska zemljišča. Ugotovil je, da nihče od ponudnikov ni solastnik, kmet mejaš ali zakupnik zemljišča, stranka z interesom A. A. pa ima priznan status kmeta fizične osebe. Za ponujena gozdna zemljišča je organ ugotavljal pogoje po desetem odstavku 47. člena ZG. Ugotovil je, da je stranka z interesom A. A. lastnik zemljišč s parc. št. 651/1 in 643/1, ki mejita na gozdni zemljišči s parc. št. 643/2 in 665/1, tožnica in stranka z interesom B. B. nista lastnika zemljišč, ki bi mejila na gozd, ki se prodaja. Organ je na podlagi pridobljenih dokazov (ki jih našteje in opiše) nadalje še ugotovil, da je A. A. veljavno in pravočasno sprejel ponudbo, izkazana je bila tudi njegova istovetnost. Tožnica je predložila odločbo o priznanju statusa kmetijske organizacije iz leta 2021, četudi je bila izrecno zahtevana odločba o statusu kmeta ali kmetijske organizacije za leto 2022, z ugotavljanjem prihodkov iz kmetijske dejavnosti v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, torej leta 2021. Odločba, ki jo je predložila tožnica, temelji na prihodkih iz leta 2020.
Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je v smislu določb ZKZ, Obligacijskega zakonika (OZ) ter sodne prakse šteti, da je s sprejemom izjave predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe bila sklenjena pogodba o nakupu vseh zemljišč, vključno s stavbnimi. Če bi prvostopenjski organ odobril pravni posel le za nekatere v ponudbi navedena zemljišča, bi s svojo odločitvijo posegel v 20. in 21. člen ZKZ. Odločba tudi ni nična. Sprejem ponudbe A. A. je bil podan pravočasno (7. 1. 2022, kar je v odprtem roku med 13. 12. 2021 do 12. 1. 2022) in veljavno, A. A. je izpolnil tudi dodatne prodajne pogoje (vplačal je varščino kot bistven pogoj). Drži, da potrdila o vplačilu varščine A. A. ni predložil tega dne k izjavi o sprejemu ponudbe, vendar predložitev potrdila ni bistven pogoj sprejema ponudbe glede na vsebino ponudbe. Hkrati je A. A. dopolnil svojo izjavo o sprejemu ponudbe do izteka roka za njen sprejem, torej je bil sprejem ponudbe pravočasen. Način pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe (osebno na organ) A. A. je skladen s prvim odstavkom 21. člena ZKZ. Ni pomembno, iz katerega e-naslova je bila posredovana notarska listina, saj je šlo za notarsko listino za A. A. Enako velja glede dejstva, kdo je vplačal varščino (271. člen OZ). Glede na rok za sprejem ponudbe 12. 1. 2022, je prvostopenjski organ povsem pravilno in jasno pozval tožnico, da izkaže svoj status za leto 2021, česar tožnica ni izkazala. Če tožnica s tako odločbo ni razpolagala, bi lahko predložila dokaze, na podlagi katerih bi lahko upravni organ med postopkom o statusa tožnice kot o predhodnem vprašanju odločil sam. Tožnica bi tudi lahko zahtevala podaljšanje roka. S predložitvijo odločbe o statusu kmetijske organizacije za leto 2022 v pritožbenem postopku pa je tožnica prekludirana, ne glede na deklaratorni značaj te odločbe. Statusu A. A. kot kmeta ne ugovarja niti tožnica.
Bistvene navedbe strank v upravnem sporu
Tožnica je tožbo vložila iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi je uvodoma opozorila na 6. člen ZUP. Organ bi moral odobritev ponudbe, ki vsebuje tudi stavbna zemljišča, zavreči, ne glede na prodajo v paketu. Po razlagi toženke lahko civilnopravna volja posameznika očitno prevlada nad kogentnimi upravnimi predpisi. Ker organ ni zavrgel vloge v delu, ki se nanaša na stavbna zemljišča (2. člen ZUP), kar bi moral, je odločba nična v tem delu. Hkrati gre za neskladje med izrekom in obrazložitvijo. Stranka z interesom A. A. tudi ni sprejel ponudbe pravočasno in pravilno. Glede na ponudbo mora sprejemnik ponudbe ob istem procesnem dejanju vložiti izjavo o sprejemu ponudbe, plačati varščino, izjavi o sprejemu ponudbe priložiti potrdilo o plačilu varščine in notarkino potrdilo, da je varščino prejela. To ne more sanirati z dopolnitvijo. Ker A. A. tako ni ravnal, ni bil stranka postopka. A. A. je ponudbo prodajalke sprejel z izjavo z dne 7. 1. 2022, h kateri ni priložil potrdila o plačilu varščine, niti notarskega potrdila, da je bila varščina dana. Šele naknadno je Č. Č. dne 11. 1. 2022 posredovala organu skenirano notarsko potrdilo, skupaj s potrdilom o plačilu. Dopolnjevanje izjave po elektronski pošti ni niti ustrezno, niti zakonito, saj bi A. A. moral svojo izjavo o sprejemu ponudbe z notarskih potrdilom in bančnim izpiskom o plačilu varščine poslati po pošti ali neposredno vložiti pri upravni enoti. Problematično je tudi dejstvo, da je dopolnitev izjave za A. A. posredovala tretja oseba Č. Č. brez izkazanega pooblastila, ki ni niti stranka, niti v upravnem postopku ne zastopa nikogar. A. A. je torej zastopala oseba, ki ni imela ustreznega pooblastila. Tožnica tudi ugovarja presoji organa o ne-predložitvi dokazov o priznanem statusu kmetijske organizacije tožnici za leto 2021. Tožnica ni bila prekludirana glede naknadne vložitve odločbe o statusu kmeta po tretjem odstavku 238. člena ZUP, saj je obrazložila, zakaj je odločbo posredovala šele v pritožbenem postopku. Z odločbo Upravne enote Laško, št. 330-80/2021-z dne 23. 4. 2021, je bil tožnici priznan status kmetijske organizacije po 24. členu ZKZ. Iz te izhaja, da je tožnica v letu 2020 ustvarila več kot 50 % prihodkov iz kmetijske dejavnosti, kar predstavlja mejno vrednost po 24. členu ZKZ. V času izjave o sprejemu ponudbe je tožnica imela status kmetijske organizacije. Tožnica odločbe o statusu kmetijske organizacije v letu 2022 ali dokazila o vrednosti kmetijske proizvodnje v letu 2021 v postavljenem 8-dnevnem roku ni mogla predložiti, pri čemer so okoliščine in dejstva, ki jih ta odločba deklarira, obstajala še pred njeno izdajo. Rok za predložitev odločbe se je iztekel 15. 3. 2022, odločba je bila izdana 14. 3. 2022, tožnici je bila vročena 18. 3. 2022. Prvostopenjski organ bi lahko sam vpogledal v uradne evidence, kot je to storil v primeru različno navedenih osebnih podatkov za A. A. Tožnica je zato predlagala, da sodišče izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje, podredno, izpodbijani akt ter drugostopenjsko odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka.
5.Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe v tožbi in se sklicevala na razloge v odločbah. Prodajalka ni nikoli zatrjevala, da bi bil sprejem ponudbe s strani A. A. nepravilen. Po upravnosodni praksi je dovoljeno izjavo dopolnjevati vse do izteka roka za sprejem ponudbe. Preverjanje dodatnih prodajnih pogojev ni v domeni upravnega organa. Opozorila je na drugi odstavek 63. člena ZUP glede načina pošiljanja vloge. ZUP v ničemer ne ureja načina odpošiljanja vlog s strani strank in drugih udeležencev upravnega postopka, govori le o različnih načinih vložitve vloge. Tožnica je tudi spregledala četrti odstavek 55. člena ZUP. Dodala je še, da tožnica tudi s pravočasno in pravilno predloženo listino o statusu kmetijske organizacije za leto 2021 v tem postopku ne bi mogla priti do drugačnega položaja. Za A. A. je bil v postopku nesporno ugotovljen status kmeta, kar pomeni višje predkupno upravičenje od tožnice. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.
6.Stranka z interesom C. C. je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe tožnice, navedla, da tožnica nima statusa kmeta in ni mejaš, zato ni upravičena do sklenitve pravnega posla. Predlagala je, da sodišče izvede ponujene dokaze in tožbeni zahtevek stroškovno zavrne.
7.Stranka z interesom A. A. je v odgovoru na tožbo navedel, da je akt zakonit. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da ni nedopustno, da ponudba prodajalca v primeru prodaje kmetijskih ali gozdnih zemljišč vsebuje tudi stavbna zemljišča. Gre za izraz volje prodajalca. Tudi razlogi za ničnost niso podani. A. A. je tudi pravočasno in pravilno sprejel ponudbo (7. 1. 2022). Kot bistven pogoj ponudbe je organ pravilno identificiral hkratno plačilo varščine in ne predložitev potrdila o plačilu varščine in notarskega potrdila. A. A. je tudi znotraj roka za sprejem ponudbe predložil zahtevani potrdili. Ni bistveno, da je računovodkinja Č. Č. posredovala skenirano notarsko potrdilo in potrdilo o plačilu preko elektronske pošte, tudi ne, iz katerega elektronskega naslova sta bili poslani, saj jasno izhaja, da se posreduje listina za A. A. Za ostale listine (razen izjave o sprejemu ponudbe) ZKZ ne predpisuje načina vložitve (prvi odstavek 21. člena ZKZ). V upravnem sporu odobritve pravnega posla se presoja zakonitost odločb le glede presoje pravilne uporabe ZKZ in ZG, ne pa glede civilnopravnih elementov same ponudbe v okviru drugih prodajnih pogojev. Tožnica tudi ni izkazala statusa kmetijske organizacije za leto 2021, kar bi morala. Tožnica se ukvarja še z drugimi aktivnostmi, ki se jih ne more upoštevati kot prihodek iz kmetijske dejavnosti. Predlagala je zavrnitev tožbe in naložitev plačila njenih stroškov tožnici.
8.Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi prerekala navedbe v odgovorih na tožbo. Dodala je, da ne drži, da se ji ne bi spremenil pravni položaj v primeru uspešnega dokazovanja statusa kmetijske organizacije, saj je bilo predkupno upravičenje A. A. zmotno priznano.
9.Toženka je v pripravljalni vlogi prerekala vse navedbe tožnice in se sklicevala na sodno prakso. Tožnica niti ne trdi, da bi sprejemnik ponudbe morebiti prepozno poslal svojo izjavo ali da organ ne bi pred iztekom roka prejel njegove izjave. Organ je tudi dolžan sprejeti vse dokumente, ki pridejo v originalu ali v elektronski kopiji na njegov uradni naslov (Uredba o upravnem poslovanju). ZUP tudi nima posebnih določb o tem, kdo je lahko pošiljatelj posamezne pošte, iz katere nedvoumno izhaja, kdo je vlagatelj in s tem stranka postopka.
10.Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi vztrajala, da mora sodišče na podlagi sklepanja a contrario ugotoviti, da zaradi napak v izjavi o sprejemu oziroma napak v načinu posredovanja izjave o sprejemu sprejem ni bil skladen z 21. členom ZKZ. Uredba o upravnem poslovanju, na katero se sklicuje toženka, pa je podzakonski predpis.
11.Toženka je v pripravljalni vlogi opozorila na namen spremembe ZKZ-E ter na Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (4. člen).
12.Stranka z interesom A. A. je v prvi pripravljalni vlogi še dodal, da po ustaljeni upravno civilni sodni praksi obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe ni pogoj za veljavnost pravnega posla, temveč služi zgolj v dokazne namene. Dodatno je še izpostavil namen nakupa tožnice, izhajajoč iz njenega poslovanja v letu 2021.
13.Tožnica je v tretji pripravljalni vlogi vztrajala pri povedanem.
14.Stranka C. C. je prosila za prednostno obravnavo zadeve.
15.Stranka z interesom A. A. se je v drugi pripravljalni vlogi strinjal z navedbami toženke v odgovoru na tožbo z dne 11. 10. 2022 in pripravljalni vlogi z dne 23. 1. 2023 ter navedbami stranke z interesom C. C. v odgovoru na tožbo z dne 5. 10. 2023.
16.Sodišče je v zadevi izvedlo narok za glavno obravnavo, ki so se ga udeležile vse stranke. Na naroku je toženka opozorila na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča iz leta 2012 in s tem v zvezi izpostavila, da je brezpredmetno vprašanje, ali je stranka z interesom A. A. izpolnil tudi druge pogoje prodaje, jih pa je, kot to izhaja iz odločb. Tožnica po mnenju toženke nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe v delu, ki se nanaša na stavbna zemljišča, odločba tudi ni nična v tem delu. Četudi pa bi bila, bi odločba v delu zavrnitve pravnega posla med stranko z interesom C. C. in tožnico ostala v veljavi. Stranka z interesom A. A. je vztrajal pri svojih navedbah, izpostavil, da je prednostni predkupni upravičenec v razmerju do tožnice. Tožnica je opozorila na svojo vlogo z dne 14. 3. 2022 v postopku, vztrajala, da sprejem ponudbe stranke z interesom A. A. ni bil pravilen. Stranka z interesom A. A. je navedeno prerekala.
17.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v prvostopenjsko odločbo, drugostopenjsko odločbo, ponudbo za prodajo z dne 13. 12. 2021, odločbo UE Laško, št. 330-80/2021-5 z dne 23. 4. 2021, odločbo UE Laško, št. 330-54/2022-6220-4 z dne 14. 3. 2022, ter vse ostale listine upravnega spisa.
18.Sodišče ni vpogledalo v RKG, izkaz poslovnega izida za tožnico, kot tudi ni opravilo poizvedb pri inšpekciji glede inšpekcijskih postopkov zoper tožnico, ker gre za nerelevantne dokazne predloge. Poslovanje tožnice in morebitni inšpekcijski postopki zaradi njenega poslovanja namreč niso predmet tega upravnega spora, v katerem gre za vpraš¡anje pravilnosti odločitve o odobritvi pravnega posla med stranko z interesom C. C. kot prodajalko in stranko z interesom A. A. kot kupcem ter zavrnitvi pravnega posla med stranko z interesom C. C. kot prodajalko in tožnico kot kupko. Hkrati gre tudi za dokaze, ki so nastali po izdaji izpodbijanega akta, sodišče pa presoja pravilnost in zakonitost akta v času njegove izdaje (6. člen ZUP, 2. člen ZUS-1). Sodišče ni zaslišalo stranke z interesom A. A., ker je njegovo zaslišanje nerelevantno glede na podatke spisa ter tožbene ugovore v tem sporu. Vprašanja, o katerih mora sodišče presoditi, so namreč materialnopravna vprašanja. Dokazni predlog stranke z interesom A. A. za vpogled v sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije, Srg ... z dne 16 6. 2021, in v redne izpise iz sodnega registra za družbe D., d.o.o., E., d.o.o., F., d.o.o. in G., d.o.o. (C11 do C15) je sodišče zavrnilo, ker gre za prepozno podane dokazne predloge (dokazne predloge je treba podati v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (28. člen ZUS-1) pod predpostavko, da ne gre za nove dokazne predloge, razen če je podan opravičljiv razlog, zakaj niso bili podani že v upravnem postopku (smiselno tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Gre tudi za nerelevantne dokazne predloge glede na zgoraj opredeljen predmet spora.
19.Sodišče ni obravnavalo predlogov za vpoglede v citirano sodno prakso v vlogah strank kot dokazne predloge, ker gre za pravo.
20.Stranka z interesom A. A. ni ugovarjal zavrnitvi dokaznih predlogov.
21.Tožba ni utemeljena.
22.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med stranko z interesom C. C. kot prodajalko ter stranko z interesom A. A. kot kupcem za v izreku odločbe našteta zemljišča ter (med drugim) o zavrnitvi pravnega posla za promet z istimi zemljišči med stranko z interesom C. C. kot prodajalko ter tožnico kot kupko.
23.Organ je svojo odločitev oprl na 20. do 24. člen ZKZ ter na deseti odstavek 47. člena ZG.
24.Po 20. členu ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Ta mora vsebovati: - podatke o prodajalcu, - podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji, - ceno in - morebitne druge prodajne pogoje; upravna enota mora ponudbo nemudoma objaviti na navedeni način. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (prvi do četrti odstavek).
25.21. člen ZKZ določa način sprejema ponudbe, med drugim, da mora vsakdo, ki želi kupiti na prodaj kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek).
26.23. člen ZKZ določa prednostnega upravičenca pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije: 1. solastnik, 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj, 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, 4. drug kmet, 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo (prvi odstavek).
27.24. člen ZKZ pa med drugim določa pogoje za status kmeta in kmetijske organizacije v smislu tega zakona (prvi in peti odstavek).
28.Po desetem odstavku 47. člena ZG pa ima razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda; če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
Tožnica ugovarja, da bi moral organ odobritev pravnega posla zavreči v delu, ki se nanaša na stavbna zemljišča, ne glede na to, da se zemljišča prodajajo kot celota. Ker tega ni storil, je s tem odločil o stvari, o kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku, zaradi česar je odločba v tem delu po mnenju tožnice nična (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
30.Med strankama ni sporno, da je bila ponudba dana tudi za zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča. Gre za zemljišča s parc. št. 683/4, 683/6, 683/8, 683/9 in 683/10, vse k.o. ... Sporno tudi ni, da je šlo za paketno prodajo, torej za prodajo vseh (v ponudbi navedenih) zemljišč v paketu, za skupno ceno 223.000,00 EUR.
31.Sodišče ne pritrjuje tožnici, da prvostopenjski organ ne bi smel odobriti pravnega posla v celoti, kot je bil ta sklenjen, temveč le za kmetijska in gozdna zemljišča. Iz citiranih določb ZKZ in ZG namreč ne izhaja, da prodaja stavbnih zemljišč skupaj z kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ni dopustna. Sodna praksa takšne prodaje ne šteje za prepovedano.
32.Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb ZKZ in ZG odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaš¡a na kmetijsko zemljišče in gozd. Povedano drugače: predmet odobritve je res vedno zgolj posel s kmetijskim ali/in gozdnim zemljiščem. Vendar to ne pomeni, da prodajalec skupaj s kmetijskim in gozdnim zemljiščem ne sme prodajati še stavbnega zemljišča. Vsebina ponudbe je namreč v domeni prodajalca. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ prodajalca pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogojevanje nakupa kmetijskega zemljišča skupaj s stavbnim in s tem pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo skupaj, v paketu, tudi ni v nasprotju z ZKZ oziroma njegovim namenom in je v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 20. člena ZKZ.
33.In tako je ravnal tudi prvostopenjski organ v tem primeru, saj je o odobritvi pravnega posla odločal v obsegu kmetijskih in gozdnih zemljišč. Hkrati pa s tem, ko je v izreku navedel tudi stavbna zemljišča, ni zagrešil zatrjevane kršitve pravil postopka, saj je bil pravni posel sklenjen s sprejemom ponudbe, ki je (kot že navedeno) vsebovala kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča, ki so se prodajala v paketu. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, dana na podlagi 20. člena ZKZ, pa je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ (in iz desetega odstavka 47. člena ZG kot v tem primeru) zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ. Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote.
34.Tožnica zato nima prav, da bi moral organ v tem delu vlogo za odobritev pravnega posla zavreči, kot tudi, da je odločba v tem delu nična, zaradi česar ta ugovor zavrača.
35.Tožnica ugovarja, da stranka z interesom A. A. ni sprejel ponudbe pravilno in pravočasno.
36.Kot izhaja iz ponudbe pod točko (ii), <u>mora</u> <em>sprejemnik ponudbe hkrati z izjavo o sprejemu ponudbe na fiduciarni račun notarke I. I., plačati varščino v znesku 40.000,00 EUR, z označenim namenom plačila, pri čemer je plačilo varščine <u>bistven pogoj</u> za veljavnost sprejema ponudbe, izjavi o sprejemu ponudbe pa <u>mora</u> sprejemnik priložiti potrdilo o plačilu varščine in notarsko potrdilo</em>, s katerim bo notarka potrdila, da je na svoj fiduciarni račun prejela varščino v znesku 40.000,00 EUR, ki predstavlja del kupnine za nepremičnine, ki so predmet prodaje.
37.Ni sporno, da je stranka z interesom A. A. sprejel ponudbo v odprtem roku za njen sprejem, tj. 7. 1. 2022. Prav tako ni sporno, da je 11. 1. 2022, torej v še odprtem roku za sprejem ponudbe, posredoval notarsko potrdilo o hrambi varščine, opr. št. DK 5/2022 z dne 7. 1. 2022 (o načinu posredovanja notarskega potrdila se bo sodišče izreklo v nadaljevanju sodbe).
38.Iz obrazložitve obeh upravnih odločb izhaja, da sta se organa postavila na stališče, da je stranka z interesom A. A. veljavno in pravočasno sprejel ponudbo glede na v prejšnji točki obrazložitve opisane okoliščine, s poudarkom, da se v tem postopku presoja le pravilna uporaba ZKZ, ne pa tudi eventualni civilnopravni elementi same pogodbe.
39.Uvodoma sodišče sodi, da je ponudba mogla vsebovati tudi obravnavane druge pogoje ponudbe (tj. plačilo varščine hkrati s sprejemom ponudbe in predložitev notarskega potrdila o plačilu varščine).
40.Kot opozarja tudi tožnica, je bilo plačilo varščine bistven pogoj za veljavnost sprejema ponudbe. Da je stranka z interesom A. A. varščino plačal in to ob sprejemu ponudbe, ni sporno, torej je stranka z interesom A. A. ta pogoj (ki je glede na vsebino ponudbe res <em>bistven</em>) izpolnil. Ker pa je zahtevano potrdilo posredoval v še odprtem roku za sprejem ponudbe, je tudi po presoji sodišča šteti, da so bili za veljaven sprejem ponudbe izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Pri tem ni pravno relevantno, da je zahtevano notarsko potrdilo posredovala Č. Č. in ne A. A. sam, ne glede na to, da pooblastilno razmerje med Č. Č. in A. A. ni izkazano, kar bi po mnenju tožnice moralo biti. Nedvomno namreč je, da Č. Č. ni pooblaščenka stranke z interesom A. A. v smislu 53. člena ZUP, zaradi česar je organ tudi ravnal pravilno, ko je ni štel kot take. Sodišče tudi sodi, da je organ smel sprejeti to listino, Četudi je ni posredoval A. A. sam, saj je bila posredovana v odprtem roku sprejemanja ponudb in kot dokaz izpolnjevanja drugih prodajnih pogojev po ponudbi, pri ččemur iz listine nedvoumno izhaja, da je bila namenjena za obravnavani postopek in (kot najpomembnejše) za stranko z interesom A. A. Da je nastal dvom, na katerega sprejemnika ponudbe se ta dopolnitev nanaša, tožnica ne ugovarja. Poglavitno pa je, da je bilo potrdilo posredovano prvostopenjskemu organu oziroma uradni osebi organa pravočasno, torej v odprtem roku za sprejem ponudbe (kot obrazloženo že zgoraj).
41.Tožnica tudi trdi, da bi moral A. A. dopolnitev ponudbe posredovati prvostopenjskemu organu na način, kot ga določa prvi odstavek 21. člena ZKZ. Že iz jezikovne razlage te določbe (ki jo je sodišče citiralo zgoraj) izhaja, da se obveza poslati vlogo priporočeno po pošti ali vložiti neposredno pri organu postopka nanaša na <em>izjavo o sprejemu ponudbe</em> in ne na morebitna druga dokazila za ostale prodajne pogoje iz ponudbe. Že zato ta tožbeni ugovor ne vzdrži. Z iztekom roka <em>za sprejem ponudbe</em> je namreč sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa. Sodišče se zato ne strinja z razlago tožnice, da bi moral sprejemnik ponudbe izjavi o sprejemu ponudbe priložiti še potrdilo o plačilu varščine in notarkino potrdilo, da je varščino prejela, torej <em>poslati vse hkrati</em>, in to na način, kot izhaja iz zgoraj citiranega prvega odstavka 21. člena ZKZ. Zato tudi ni podana bistvena kršitev pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je organ pravilno obravnaval A. A. kot stranko postopka.
42.Sicer drži, da je ZKZ v primerjavi z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu lex specialis, kar pa ne pomeni, da organ ne bi smel sprejeti notarskega potrdila o sprejemu varščine po elektronski pošti, saj je - kot že povedano - v ZKZ predpisan način posredovanja za izjavo o sprejemu ponudbe (in to v dokazne namene, kot pravilno razloguje tudi toženka).
43.Iz podatkov spisa pa tudi po presoji sodišča nesporno izhaja, da je varščino vplačala ista oseba, tj. A. A., kar izkazuje pogodba o asignaciji z dne 7. 1. 2022, sklenjena med A. A. kot asignantom, Gozdarstvom H. kot asignatom ter notarko I. I. kot asignatarjem. Po njej je asignant pooblastil asignata, da je v njegovem imenu nakazal na račun asignatarja 40.000 EUR (varščino za nakup zemljišč), slednji pa je ta znesek prejel. Tako je tudi ta toženi ugovor šteti za brezpredmetnega.
44.Tožnica se tudi ne strinja z zaključkom prvostopenjskega organa (ki mu je pritrdil drugostopenjski organ v svoji odločbi), da nima statusa predkupne upravičenke po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.
45.Uvodoma je treba ugotoviti, da je prvostopenjski organ pravilno pozval tožnico, da predloži dokaze o izpolnjevanju tega statusa za leto 2021 glede na to, da je bila ponudba objavljena na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu od 13. 12. 2021 do 12. 1. 2022. Tako izhaja iz drugega odstavka 24. člena ZKZ, čemur pritrjuje tudi uveljavljena upravnosodna praksa.
46.Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnica najprej organu predložila odločbo Upravne enote Laško, št. 330-80/2021-5 z dne 23. 4. 2021, o priznanju statusa kmetijske organizacije, kar glede na zgoraj citirani drugi odstavek 24. člena ZKZ ni zadoščalo za izkazovanje predkupnega upravičenja v tem postopku, saj je temeljila na izpolnjevanju pogojev glede prihodkov iz kmetijske dejavnosti za leto 2020. Organ je tako smel oziroma celo moral pozvati tožnico na predložitev odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije za leto 2022 ali dokazila o vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2021. Ker tožnica v danem roku ni predložila zahtevane odločbe oziroma drugih dokazil o vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2021, predlagala pa tudi ni podaljšanja roka, je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno zaključil, da tožnica predkupnega upravičenja ni izkazala, saj zahtevanega dokaza oziroma dokazil ni predložila vse do izdaje prvostopenjske odločbe. V pritožbenem postopku predložene odločbe Upravne enote Laško, št. 330-54/2022-6220-4 z dne 14. 3. 2022, tako ne gre šteti kot dopustnega novega dokaza po tretjem odstavku 238. člena ZUP. Sodišče namreč pritrjuje presoji drugostopenjskega organa, da tožnica v pritožbi ni ustrezno opravičila (navajala je, da odločbe ni mogla predložiti, ker jo je prejela šele po izteku roka za predložitev dokazil, tj. po 15. 3. 2022, dne 18. 3. 2022), zakaj te odločbe ni mogla predložiti v postopku na prvi stopnji.