Jedro

Tožena stranka ima dolžnost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 15 dneh plačati znesek 18.012,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 21.2.2021 dalje do plačila (I. točka izreka) ter v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 607,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavni zadevi izdalo zamudno sodbo. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena dne 9.12.2020. S pozivom z dne 8.12.2020, je bila pravilno tudi poučena o pravnih posledicah, če na tožbo ne bi odgovorila. Tožena stranka je sodišču nato poslala vlogo z dne 26.2.2021, ki jo je naslovila „Sporočilo sodišču in odgovor na tožbo“. V vlogi je navedla, da soglaša s postopkom mediacije med strankama in da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, ki jih je podala v ugovor zoper sklep o izvršbi. Po presoji sodišča prve stopnje se tožena stranka o dejstvih iz tožbe in tožbenemu zahtevku ni izrekla, zato je ravnalo po določbah 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

5. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je z vlogo z dne 26.2.2021 z naslovom „Sporočilo sodišču in odgovor na tožbo“ podala odgovor na tožbo, kar izhaja že iz samega poimenovanja vloge, v kateri je navedla, da vztraja pri navedbah in dokaznih predlogih, ki jih je podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem je izrecno navedla, da vtoževani terjatvi nasprotuje tako po temelju kot po višini, pojasnila razloge za nasprotovanje in podala ustrezne dokazne predloge. Ker je torej tožena stranka z omenjeno vlogo odgovorila na tožbo, ni izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe in sta tako podani absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Skladno s 318. členom ZPP je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe, da sodišče toženi stranki tožbo pravilno vroči v odgovor, ta pa v zakonskem roku nanjo ne odgovori. Skladno z 278. členom ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen, iz obrazložitve pa mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. V določbi sicer ni izrecne zahteve, da bi toženec moral povedati, zakaj nasprotuje zahtevku, temveč le v kakšnem obsegu mu nasprotuje. Vseeno je treba iz celotnega konteksta določila razumeti, da ima tožena stranka dolžnost, da se izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.1 Na navedeno, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen ter da mora iz obrazložitve izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu ter zakaj, je bila tožena stranka opozorjena s pozivom z dne 8.12.2020. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se stranka v vlogi, ki jo je sicer poimenovala „odgovor na tožbo“, ni izrekla o dejstvih iz tožbe, niti ni navedla, ali sploh nasprotuje tožbenemu zahtevku. Navedla je zgolj, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, ki jih je podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker pa navedenega ugovora zoper sklep o izvršbi v spisu ni mogoče najti, saj se je predmetni pravdni postopek začel z vložitvijo tožbe in ne z vložitvijo predloga za izvršbo, prav tako pa tožena stranka navedenega ugovora ni priložila kot dokaz, je sklicevanje tožene stranke na omenjeni ugovor brezpredmetno. Odgovor na tožbo tako ni obrazložen in se skladno z 278. členom ZPP šteje, da ni bil vložen, posledično pa je izpolnjen tudi prvi pogoj za uporabo 318. člena ZPP.

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

1 L. Ude in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba Ljubljana, 2005, stran 564.