Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodne takse po večinskem stališču sodne prakse zajema tudi podredni zahtevek za njen odlog ali obročno plačilo. To pomeni, da sodišče ob odločanju o tem predlogu, v kolikor so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, lahko ugodi takšni zahtevi. V kolikor pogoji za to niso izpolnjeni in sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, pa s tem obenem zavrne tudi predlog za njen odlog in obročno plačilo. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 mora tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse predlagatelj izkazati ogrozitev svoje dejavnosti s (takojšnjim in celotnim) plačilom sodne takse. V kolikor njegova dejavnost ni ogrožena, predlagatelj ne more biti upravičen do nobene od prej naštetih olajšav pri plačilu sodne takse.

Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati dejstvo, da se je nad toženo stranko vodil postopek poenostavljene prisilne poravnave, saj je bila ta pravnomočno potrjena in torej velja domneva iz petega odstavka 14. člena ZFPPIPP, da je s tem prenehal toženkin položaj insolventnosti. Omenjena domneva je sicer izpodbojna, vendar pa v tej smeri tožena stranka ni podala nobenih konkretnih trditev. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se tudi sicer obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca načeloma ne izključujeta.

Zgolj dejstvo, da tožena stranka nima odprtega nobenega transakcijskega računa, ne izkazuje, da nima sredstev za plačilo takse in da jih tudi ne more zagotoviti, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Izkazuje le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilke za taksno olajšavo. To pa ob pomanjkanju konkretnih navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

5. Sodišče lahko pravno osebo delno oprosti plačila sodne takse oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo takse, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. v zvezi s 4. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks1, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju.2 Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.3

6. Predlog za oprostitev plačila sodne takse po večinskem stališču sodne prakse zajema tudi podredni zahtevek za njen odlog ali obročno plačilo. To pomeni, da sodišče ob odločanju o tem predlogu, v kolikor so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, lahko ugodi takšni zahtevi. V kolikor pogoji za to niso izpolnjeni in sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, pa s tem obenem zavrne tudi predlog za njen odlog in obročno plačilo.4 Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob odločanju o toženkinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse hkrati presojalo tudi, ali so izpolnjeni pogoji za njen odlog oziroma obročno plačilo (5. in 6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pri tem je pravilno poudarilo, da sodišče stranko, ki je pravna oseba, (delno) oprosti plačila sodne takse oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Namreč skladno s 3. odstavkom 11. člena ZST-1 mora tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse predlagatelj izkazati ogrozitev svoje dejavnosti s (takojšnjim in celotnim) plačilom sodne takse. V zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje nadalje pravilno ugotovilo, da tožena stranka tega, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni niti zatrjevala in še manj izkazala. V kolikor pa njegova dejavnost ni ogrožena, predlagatelj ne more biti upravičen do nobene od prej naštetih olajšav pri plačilu sodne takse.5

7. Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v letu 2013 poslovala z dobičkom. Glede na to, da ob vložitvi predloga za taksno oprostitev dne 4.3.2019 oziroma njegovi dopolnitvi dne 29.3.2019 novejša letna poročila tožene stranke še niso bila objavljena na spletnem portalu AJPES6, bi morala tožena stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama (6. odstavek 12.a člena v zvezi z 2. odstavkom 12.b člena ZST-1), česar pa ni storila. V zvezi s tem namreč ni navedla niti enega številčnega podatka. Navedbe, da deluje zelo omejeno, pa so povsem nekonkretizirane in jih ni mogoče preizkusiti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožene stranke (tj. dne 8.4.2019) pač na voljo.7

8. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati niti dejstvo, da se je nad toženo stranko vodil postopek poenostavljene prisilne poravnave8, saj je ta bila dne 16.2.2017 pravnomočno potrjena in torej velja domneva iz 5. odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP), da je s tem prenehal toženkin položaj insolventnosti. Omenjena domneva je sicer izpodbojna, vendar pa v tej smeri tožena stranka ni podala nobenih konkretnih trditev. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se tudi sicer obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca načeloma ne izključujeta.9

9. Zgolj dejstvo, da tožena stranka nima odprtega nobenega transakcijskega računa, ne izkazuje, da nima sredstev za plačilo takse in da jih tudi ne more zagotoviti, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Izkazuje le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilke za taksno olajšavo. To pa ob pomanjkanju konkretnih navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.10

10. Končno toženkine navedbe o slabem finančnem stanju njenega zakonitega zastopnika niso relevantne, saj njegovo gmotno stanje ni predmet presoje v postopku o predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (drugi stavek 5. odstavka 11. člena ZST-1).

11. Glede na vse pojasnjeno tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni navedla minimuma tistih dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan iz 3. odstavka 11. člena ZST-1, ki opravičuje njen predlog, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25.2.2015. 2 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22.4.2015 in opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4.11.2015. 3 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 604/2018 z dne 27.8.2018. 4 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 296/2016 z dne 1.4.2016 in opr. št. I Cp 256/2015 z dne 2.2.2015. 5 Enako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 296/2016 z dne 1.4.2016. 6 Letno poročilo tožene stranke za leto 2018 je bilo na spletnem portalu AJPES objavljeno šele dne 25.4.2019. 7 Smiselno enako npr. tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 362/2018 z dne 16.5.2018, opr. št. I Cpg 917/2015 z dne 14.7.2015, opr. št. II Cpg 785/2015 z dne 4.6.2015 in opr. št. I Cpg 921/2014 z dne 27.5.2014. 8 Postopek poenostavljene prisilne poravnave se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 3531/2016. 9 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1349/2016 z dne 20.12.2016. 10 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 207/2018 z dne 14.5.2018 in opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22.4.2015.