Jedro

Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 447,86 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.“ Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati tožeči stranki 148,27 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjska odločitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, „da ne obstoji terjatev tožene stranke v znesku 7.989,98 EUR, ki je bila prijavljena in priznana v stečajnem postopku nad D. P. d. o. o. - v stečaju, ki se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi pod opr. št. St 428/2013 in se v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 26. 9. 2014 nahaja pod zaporedno št. 26“ (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 447,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega plačilnega roka (II. točka izreka).

Pritožba tožeče stranke proti odločitvi o pravdnih stroških

2. Proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da je uveljavljala pritožbene razloge absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano II. točko izreka sodbe spremeni tako, da plačilo prvostopenjskih pravdnih stroškov tožeče stranke naloži v plačilo toženi stranki. Podrejeno pa je predlagala razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

O utemeljenosti pritožbe

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika D. P. o. o. - v stečaju, pripoznala in da je sodba v tem delu postala pravnomočna. Predmet pritožbenega preizkusa je zato le odločitev o stroških postopka. Ker gre torej za izpodbijanje sklepa o stroških postopka, ki po vrednosti ne presega 800 eurov, je o zadevi odločala sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev oprlo na 157. člen ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.

7. Iz prijave terjatve, ki jo je tožena stranka vložila v stečajnem postopku nad D. P. d. o. o. (priloga A3) izhaja, da je v tem stečajnem postopku prijavila terjatev, ki izvira iz pravnomočnega izvršilnega naslova. Pod II. točko besedila prijave terjatve je navedla, da ji stečajni dolžnik dolguje navadno terjatev, ki jo sestavljata 1) glavnica v znesku 59.168,70 EUR in med drugim 2) zakonske zamudne obresti v višini 7.989,98 EUR. Stečajni upravitelj je omenjeni terjatvi v celoti priznal, tožeča stranka pa je to terjatev v višini 7.989,98 EUR prerekala (priloga A2). Zato je bila s sklepom stečajnega sodišča opr. št. St 428/2013 z dne 30. 9. 2014 napotena na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve. V tožbi je navedla, da dolgovana glavnica znaša 51.178,72 EUR, tožena stranka pa je v prijavi terjatve h glavnici prištela še zakonite zamudne obresti in tako v stečajnem postopku kot glavnico prijavila za 7.989,98 EUR previsok znesek. Iz vloge tožene stranke „pripoznava tožbenega zahtevka“ (r. št. 4 spisa) izhaja, da to drži. Tožeča stranka je torej utemeljeno delno prerekala prijavljeno terjatev tožene stranke in prav tako utemeljeno vložila predmetno tožbo. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka prvega odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, da je plačilo prvostopenjskih pravdnih stroškov tožeče stranke naložilo v plačilo toženi stranki (3. točka 365. člena ZPP).

9. Sodišče druge stopnje je toženi stranki priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v znesku 347,10 EUR in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, oboje povečano za 22% DDV. Priznani stroški tako znašajo 447,86 EUR. Priglašene nagrade za narok pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo, saj narok ni bil opravljen. Prav tako ji ni priznalo pavšalnega zneska za fotokopije po tar. št. 6002 ZOdvT, ker ni izdelala več kot 100 strani. Tožena stranka mora priznane stroške tožeči stranki povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa tudi zakonite zamudne obresti.

10. Z ostalimi pritožbenimi navedbami se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo, saj za zadevo niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

11. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na določilu prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela v celoti, zato ji mora tožena stranka povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Ti zajemajo nagrado za postopek (tar. št. 3210 ZOdvT), ki glede na sporno vrednost pritožbe (447,88 EUR), znašajo 48,00 EUR, ne pa 427,20 EUR, kolikor je priglasil pritožnik. Tožena stranke je upravičena tudi do pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT) v višini 20% nagrade, torej 9,60 EUR. Taksna obveznost glede na sporno vrednost znaša le 78,00 EUR. Skupaj z 22% DDV na odvetniške storitve, potrebni pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 148,27 EUR. Do povrnitve pavšalnega stroška za fotokopiranje in tiskanje po tar. št. 6000 ZOdvT tožeča stranka ni upravičena, ker ni izdelala več kot 100 strani. Tožena stranka ji je stroške pritožbenega postopka dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude s plačilom, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

12. Ker se v postopku zoper sklep o stroških, če vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 300,00 EUR (kot v predmetni zadevi) ne uporabljajo določila o odgovoru na pritožbo (7. alinea 366. člena ZPP), tožena stranka, ki tudi sicer v pritožbenem postopku ni uspela, nima pravice do povrnitve svojih stroškov pritožbenega postopka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz III. točke izreka sklepa.