Jedro

Zavarovalnica mora ob nastanku zavarovalnega primera izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če tožnik ne izkaže, kdaj je takšno obvestilo podal, je potrebno zavrniti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti do dneva vložitve tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2010 dalje do plačila (točka I), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (točka II) in tožniku naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 680,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka III) (1).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožnik ob škodnem dogodku ni utrpel rupture ligamentarnega aparata v desnem in levem kolenu in da zato ni upravičen do zavarovalnine za invalidnost zaradi posledic teh poškodb. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je tožnik ob škodnem dogodku utrpel poškodbo desnega ali levega kolena. Če so v izvedenskem mnenju obstajale nejasnosti in pomanjkljivosti, bi sodišče izvedenca moralo zaslišati. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožnik ni upravičen do plačila zavarovalnine v znesku 9.000,00 EUR za invalidnost zaradi poškodbe hrbtenice s parezo spodnjih udov iz 80. točke Tabele za določanje odstotka izgube zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode (3). Sodišče se je oprlo le na navedbe izvedenca, kjer opisuje objektivne posledice poškodbe. Iz izvedenskega mnenja pa izhaja, da so posledice poškodb pri tožniku povzročile omejeno gibljivost prsne ledvene hrbtenice, pojem pareze pa označuje ohromitev. Izvedenec je zato potrdil navedbe tožnika, splošno znano dejstvo pa je, da je negibljivost udov posledica poškodbe hrbtenice. Sodišče bi zato moralo izvedenca pozvati, da se določno opredeli do povezave med parezo hrbtenice in parezo spodnjih udov. Tudi izrek sodbe glede stroškov je nerazumljiv, enako tudi obrazložitev, kjer se navaja, da je toženka dolžna plačati tožniku pravdne stroške v znesku 445,91 EUR, toženka pa tožniku 926,07 EUR.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je pri matematičnem izračunu izvedenca prišlo do napak pri določitvi izhodišča za oceno invalidnosti, saj bi moralo biti izhodišče invalidnosti 6,25 % namesto 11,25 %, tako izračunan odstotek invalidnosti pa bi izvedenec moral zmanjšati še za 20 % zaradi degenerativnih sprememb. Invalidnost po točkah 8. c in 84. b Tabele invalidnosti je zato 4,19 %, če se upošteva odstotek za trajno izgubo zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode. Izvedenec ni predstavil matematičnega izračuna, zato je izvedensko mnenje v tem delu pomanjkljivo in bi sodišče moralo zahtevati od izvedenca, da mnenje dopolni. Nerazumljiva je odločitev prvega sodišča, da tožniku priznava 5 % invalidnosti kot jo zahteva, čeprav je tožena stranka pred pravdo tožniku plačala 1,5 % invalidnost po točki 84. a Tabele invalidnosti. Tožniku bi prvo sodišče lahko priznalo le invalidnost v višini 2,96 %. Prvo sodišče ni upoštevalo določb drugega odstavka XII.2 Tabele invalidnosti. Če je prvo sodišče štelo, da sta točki 84. a in 84. b Tabele invalidnosti dve različni točki, kar ne drži, bi naslovno sodišče moralo zahtevek tožnika zavrniti, ker je vtoževal invalidnost po 84. b točki Tabele invalidnosti. Prvo sodišče se ni opredelilo glede ugovorov tožene stranke v zvezi s priznanjem zakonskih zamudnih obresti, saj je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 11. 7. 2013 priložil nove medicinske izvide. Posebni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje pri življenjskem zavarovanju (4) v 6. točki prvega odstavka 8. člena določajo, če upravičenec ne prijavi nezgode z ustrezno dokumentacijo v skladu z določili teh pogojev, ampak vloži tožbo zoper zavarovatelja, takšna tožba nima značaja prijave.

4. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pravilno je uporabilo materialno pravo na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje. Glede na vsebino pritožbenih razlogov pravdnih strank se tudi izkaže, da dejansko stanje ni bilo nepopolno ugotovljeno, ker prvo sodišče ni zaslišalo izvedenca oziroma od njega ni zahtevalo, da izvedensko mnenje dopolni.

7. Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da si je ob škodnem dogodku poškodoval koleno in še manj, da bi bila zaradi poškodbe kolena izkazana invalidnost. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da izvedenec na podlagi izjav in listinske dokumentacije, ki je kontradiktorna ter osebnega pregleda tožnika ni mogel ugotoviti, ali je bilo ob škodnem dogodku poškodovano tožnikovo levo ali desno koleno. Izvedenec izpostavlja, da v kolikor je bilo poškodovano levo koleno, poškodba ni zapustila nobenih posledic. Iz izvedenskega mnenja še izhaja, da tožnik ni utrpel rupture ligamentarnega aparata v desnem ali levem kolenu, zato izvedenec ugotavlja, da pri tožniku ni izkazana invalidnost po Tabeli invalidnosti zaradi poškodbe desnega ali levega kolena.

8. Izvedenec je ugotovil kot posledico škodnega dogodka (le) omejeno gibljivost prsne ledvene hrbtenice s posledično retrolistezo petega ledvenega vretenca. Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu telesa vretenca ledvenega segmenta je srednje stopnje, za katero Tabela invalidnosti določa invalidnost do 15%. Izvedenec je določil invalidnost v višini 9%. Pri opredelitvi procenta invalidnosti je upošteval omejeno gibljivost prsno-ledvene hrbtenice in premik petega ledvenega vretenca navzad, enako pa tudi začetne degenerativne spremembe ledvene hrbtenice tožnika, ki zmanjšujejo procent invalidnosti za 20 %, kot to določa 8. c točka Tabele invalidnosti. Izvedenec je pri določitvi invalidnosti upošteval, da so bile te bolezenske spremembe pred škodnim dogodkom v zelo začetni fazi, ki niso vplivale na nemoteno opravljanje tožnikovega vojaškega poklica. Šele obravnavani dogodek je bil sprožilni mehanizem za razvoj bolezni. Tožnikova invalidnost, kot je bila ugotovljena na podlagi invalidske komisije I. stopnje ZPIZ, je po mnenju izvedenca ocena bolezni ledvene hrbtenice oziroma kile medvretenčne ploščice med petim ledvenim in prvim križničnim vretencem z draženjem prve križnične živčne korenine levo, kar pa je posledica bolezni in ne škodnega dogodka, ki je bil le sprožilni mehanizem za razvoj bolezni.

9. Uporaba določbe drugega odstavka XII. 2. tabela invalidnosti je izključena, ker je invalidnost priznana na podlagi 84. b točke Tabele invalidnosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvega sodišča(5), da iz opisa izvedenskega mnenja izhajajo razlogi, zaradi katerih je izvedenec ugotovil invalidnost tožnika v višini 9% zaradi poškodbe hrbtenice in ker je tožnik v tožbi zatrjeval 5% invalidnost iz tega naslova, mu je prvo sodišče glede na zavarovalno vsoto, ki znaša 30.000,00 EUR utemeljeno priznalo 1.500,00 EUR, kljub okoliščini, da mu je bila že izplačana zavarovalnina v višini 450,00 EUR.

10. Na podlagi Tabele invalidnosti se je izvedenec opredelil do stopnje invalidnosti tožnika glede na ugotovljene poškodbe, iz katerih pa ne izhaja, da bi izvedenec ugotovil, da bi bila podana tudi poškodba hrbtenice s parezo spodnjih udov iz 80. točke Tabele invalidnosti, saj je izvedenec ugotovil le omejeno gibljivost hrbtenice iz 84. točke Tabele invalidnosti. Dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna, saj je izvedenec kot subjektivne posledice škodnega dogodka pri tožniku opisal težave z bolečinami in mravljinčenjem v levi nogi, vendar navedenih težav ni ocenil kot posledico poškodbe tožnika ob škodnem dogodku, prav tako pa jih ni upošteval, ko je opredeljeval stopnjo invalidnosti tožnika zaradi poškodb, ki jih je dobil ob škodnem dogodku.

11. Tožnik ni izkazal z listinsko dokumentacijo, kdaj je prijavil nezgodo pri zavarovalnici, na podlagi 943. člena Obligacijskega zakonika pa mora ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalnica izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 25. 3. 2010, tožnik pa je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od dneva vložitve tožbe, saj je bilo ugotovljeno, da je tožnik pred vloženo tožbo pri toženi stranki opravil zdravniški pregled v zvezi z zatrjevanimi poškodbami, tožena stranka je tožniku tudi izplačala 450,00 EUR zavarovalnine, v pritožbenih navedbah pa tožena stranka konkretno tudi ne zatrjuje, katera zdravstvena dokumentacija, ki je bila sicer predložena tekom pravdnega postopka, je bila tista, zaradi katere tožena stranka ni mogla ugotoviti celotnega obsega invalidnosti tožnika zaradi nastopa zavarovalnega primera. Tožena stranka je zato v zamudi s plačilom zavarovalnine od vložitve tožbe dalje.

12. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitne pisne napake v izreku in obrazložitvi sodbe glede pravdnih stroškov in na ta način že odgovorilo tožniku na njegove pritožbene trditve glede nejasnosti med izrekom in obrazložitvijo, ki so posledica očitnih pisnih napak, ki so bile s popravnim sklepom odpravljene.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, zato krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato tudi te pritožbene stroške krije tožnik sam.

(1) S sklepom je sodišče prve stopnje postopek po nasprotni tožbi ustavilo, zato sta v uvodu te sodbe označeni pravdni stranki, kot sta navedeni v tožbi.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju Tabela invalidnosti.

(4) V nadaljevanju Posebni pogoji za zavarovanje.

(5) V izogib ponavljanju se v tem delu pritožbeno sodišče sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje iz 13. točke sodbe.