Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Materialnopravni kriterij za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabiti.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Nepravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med sosednjima zemljiščema, in sicer parc. št. 2779 in 2780, katerih lastnica je predlagateljica, ter med parc. št. 2785/1, vse k.o. M.S., katere solastniki so nasprotni udeleženci, in sicer v poteku kot izhaja iz skice terenske meritve, ki jo je izdelala geodetka družba G. d.o.o., ki je sestavni del izpodbijanega sklepa (točka I. izreka). Sporno mejno površino je sodišče ocenilo na znesek 2.500,00 EUR (točka II. izreka) ter nasprotnim udeležencem naložilo nerazdelno povrniti 75,00 EUR skupnih stroškov postopka (III. izreka).
2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica z navedbami, da sodišče ni upoštevalo, da je sporni del zemljišča priposestvovala, ker ga že več deset let uporablja. Ne glede na mejo določeno v postopku leta 1987 so se vsi dogovorili, da sporni svet pripada predlagateljici oziroma njenim prednikom in o tem ni bilo nikoli dvoma. Šele leta 2017 so nastali spori, ko so nasprotni udeleženci začeli zatrjevati, da je sporni svet njihov. Do leta 2017 je predlagateljica skupaj s svojimi predniki imela sporni svet v dobroverni in zakoniti posesti. Tudi situacija na terenu je pokazala, da je koriščenje spornega sveta s strani nasprotnih udeležencev oteženo, ker gre za ozek pas ožji od širine kosilnice in tudi nasprotni udeleženci tega pasu ne bodo mogli vzdrževati. Ureditev meje je zato neživljenjska, kar kaže dogovor prednikov in bo težko izvedljivo izvajanje posesti, to je vzdrževanja ozkega pasu, ne da bi se posegalo v nepremičnino predlagateljice.
3. Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo zavračajo pritožbene očitke ter se zavzemajo za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, saj je sodišče prve stopnje zavzelo jasne ter skladne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih. Po pravilno in v celoti razjasnjenem pravno relevantnem dejanskem stanju, je izpodbijano odločitev zato treba potrditi kot materialno pravilno.
6. Materialnopravni kriterij za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)1, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabiti. Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, ki se domneva po, v katastrskem postopku dokončno urejeni meji2 (prvi in drugi odstavek 77. člena SPZ). Da bi torej predlagateljica v sodnem postopku lahko dosegla spremembo urejene meje iz upravnega postopka, bi morala izpodbiti domnevo iz drugega odstavka 77. člena SPZ.3 Tega ji ni uspelo iz razlogov, kot jih je natančno navedlo sodišče prve stopnje. Pojasnilo je, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja manjka predpostavka dobre vere ter razloge za takšno presojo navedlo v točki 13 obrazložitve. Dobrovernost priposestvovalca je namreč pravni standard, ki predstavlja po določbi 43. člena SPZ subjektivni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja. Gre za utemeljeno prepričanje o pravni upravičenosti priposestvovalca do določene nepremičnine, ki je sestavljeno iz subjektivne predstave ter upravičenostjo do takšne predstave, pri čemer je slednje povezano tudi z obstojem potrebne raziskovalne dolžnosti - skrbnosti o pravnem stanju nepremičnine. Sodišče je ugotovilo več okoliščin, na podlagi katerih je prepričljivo zaključilo, da pogoj dobre vere predlagateljice ni izpolnjen, in sicer: betonski mejniki, ki so bili s soglasjem lastnikov postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1987, so vidni še danes v naravi, nasprotni udeleženci so na poziv predlagateljice na spornem mejnem prostoru zabetonirali luknje. Sodišče druge stopnje dodaja, da neobstoj predlagateljičinega subjektivnega prepričanja glede njene lastninske pravice na spornem mejnem prostoru izhaja tudi iz navedb pritožbe: "ne glede na mejo določeno v postopku leta 1987 so se vsi dogovorili, da sporni svet pripada predlagateljici oziroma njenim prednikom in o tem nikoli ni bilo dvoma." Vse ugotovljene okoliščine potrjujejo, da je predlagateljici potek meje bil poznan, zato ni mogoče slediti pritožbi, da je sporni mejni prostor uporabljala v dobri veri. Ob izostanku dobre vere pa tudi dolgoletna nemotena uporaba nekega dela nepremičnine ne more pripeljati do pridobitve lastninske pravice na spornem delu.
7. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje mejo pravilno in zakonito uredilo na podlagi močnejše pravice, upoštevaje močnejšo pravico po, v katastrskem postopku urejeni meji, ki v naravi poteka tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa ter iz skice terenske meritve geodetske družbe G., ki je sestavni del sklepa.
8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
9. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije sama svoje pritožbene stroške. Odgovor nasprotnih udeležencev pa ni pripomogel k rešitvi pritožbe, zato nosijo stroške pritožbenega postopka nasprotni udeleženci sami (določba 155. člena ZPP), vse v zvezi s 37. členom ZNP.
1 Podrobneje o tem V. Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 431 do 439. 2 Pojmu "dokončna meja" sedaj ustreza pojem "urejena meja" (prvi odstavek 20. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN), ki pa je vsebinsko enak. 3 Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.